Svetovno prvenstvo ni postreglo s slovenskim čudežem

Selektorja Bojan Rak oziroma Vesna Ojsteršek Drnovšek 24., zadnjega mesta v elitni diviziji pri moških in 38. mesta pri ženskah ne jemljeta kot katastrofo.

Kljub temu, da si fantje v Dortmundu niso zagotovili obstanka med najboljšimi, pa ni nujno, da na naslednjem prvenstvu čez dve leti na Japonskem ne bodo nastopali med elito. Štiri mesta med 24 reprezentancami namreč določi lestvica ITTF pred prvenstvom (uvrstitve najboljših treh igralcev) in če bo Tokič obdržal visoko mesto na njej in če bosta napredovala tudi Jan Žibrat in Saš Lasan, si lahko eno zagotovi tudi Slovenija, čeprav je trenutno na lestvici šele na 29. mestu. "Za to so možnosti minimalne. To je pravilo ITTF, ki se mi zdi neumnost. Z njim mednarodna zveza želi spodbuditi reprezentance, da nastopajo na turnirjih svetovne serije. Toda mi za to nimamo denarja, tako da igralci nimajo veliko možnosti, da si popravijo svoj položaj na lestvicah," selektor Rak ne vidi veliko možnosti za nastop v prvi diviziji tudi na naslednjem prvenstvu.

Rakovi izbranci so na prvenstvu izgubili vseh osem dvobojev. V predtekmovalni skupini pet, v družbi svetovnih in evropskih velesil se jim je priložnost ponudila le v obračunu s Švedsko, kjer jim je za zmago zmanjkala točka. V nadaljevanju bi si v dvoboju z Madžarsko lahko zagotovili vsaj šest mest boljšo uvrstitev (obstanka v elitni diviziji najbrž ne), toda tudi v tem dvoboju se je pokazalo, da Raku še kako manjka vsaj še en kakovostnejši igralec (dvoboj so tako kot proti Švedski izgubili z 2:3). Mitja Horvat, ki namizni tenis jemlje bolj kot hobi in trenira minimalno, ni na ravni prejšnjih let, zato od njega ni bilo pričakovati, da bi se lahko kosal z najboljšimi, kljub temu pa je v tekmi s Španijo tudi on prispeval točko. Je pa vprašanje, ali bi bilo z Gregorjem Zafoštnikom ali Urošem Slatinškom, ki sta tako kot Tokič odpovedala nastop, kaj bolje.

Svetla točka bil Žibrat

"Ne morem reči, kaj bi nam rezultatsko pomenila Zafoštnik ali Slatinšek, vsekakor pa mi bi prišla prav, da bi kakšnega igralca spočil, predvsem tu mislim na Saša Lasana. Četrti igralec Ludvik Peršolja v taki konkurenci še ne more igrati, sam pa sem ostal brez adekvatne zamenjave. Pred prvenstvom sem si rekel, da tokrat ne bom nervozen, da nimamo velikih apetitov, a po dobri igri na nekaterih tekmah se je vse spremenilo, želje so se kar naenkrat povečale. Tako sem na koncu pogrešal vsakega izkušenega igralca, še posebno pa Tokiča. Izkazalo se je, da bi nam zelo pomagal, saj bi vse tri tekme, ki smo jih izgubili s 3:2, dobili, mislim, da bi z njim tudi obstali med elito. A o tem nima smisla preveliko razpravljati, Tokiča ni bilo, naša uvrstitev pa je v teh okoliščinah povsem realna. Vsekakor pa bi si zaslužili vsaj kakšno zmago," je po prvenstvu dejal Rak.

Svetla točka reprezentance v Dortmundu je bil Žibrat. Zaradi mladosti in neizkušenosti bi bilo od njega sicer nerealno pričakovati, da bi stopil v Tokičeve čevlje in da bi ekipi v dvobojih s premagljivimi tekmeci zagotavljal dve točki, toda z nekaterimi prebliski je vendarle opozoril nase in napovedal, da je pred njim še lepa prihodnost. Premagati Jörgena Perssona in Pära Gerella in še nekaj drugih, ki so na lestvici ITTF pred njim, je lepa napoved za naprej.

"Če bo šel moj napredek v začrtani smeri še naprej, bo takih zmag v prihodnosti še več. Če bom z leti prišel na želeno raven, bi s Tokičem lahko sestavljala odličen duet, pa tudi tretjega igralca bi imeli solidnega. Reprezentanca bi lahko postala stalni član elitne skupine," prihodnost slovenskega namiznega tenisa ne skrbi 20-letnega Prleka, medtem ko je selektor pri napovedih bolj previden: "Jan mora še veliko delati. Zaenkrat še ni kompleten igralec, manjka mu konstantnosti in mirnosti. Je pa potencial, ki se ga splača brusiti."

V taki sestavi dosegle svoj maksimum

Ženske so nastopile v drugi kakovostni diviziji, v kateri so upale, da se bodo uvrstile v njeno prvo polovico. A pri tem niso uspele. Po porazih z Luksemburgom in Portugalsko (obe ekipi imata v svojih vrstah kitajsko igralko) ter zmagah proti Venezueli in Švici je odločala tekma z Brazilijo, pred katero pa se je poškodovala Manca Fajmut, tako da so bile možnosti minimalne. Jana Tomazini je dobila oba posamična dvoboja, kar pa je bilo premalo. Tako so se morale zadovoljiti z bojem za 37. mesto.

"Imele smo smolo. Če bi igrala Manca do konca, bi bili kar nekaj mest višje. Da ne govorim, kaj bi bilo, če bi igrala Tina Pohar. Toda reprezentanca je taka, kot je, in v taki sestavi mislim, da smo dosegle svoj maksimum. Pred petimi leti sem dejala, da ženskega namiznega tenisa kmalu ne bo več, a se še drži. Ne na najvišji ravni, vendar tako pač je. Če se bo res ustanovil trening center in če bodo mlade igralke kakovostno trenirale, bodo tudi rezultati sčasoma boljši. Zakaj pa ne bi še kdaj prišli do ravni, na kateri je bila reprezentanca s Poharjevo, Biljano Todorović in Heleno Halas," je dejala Tomazinijeva.