Športnik, ki ima na voljo eno minuto, da pokaže najboljše trike (video)

Ljubljančan Timotej Lampe Ignjić je edini Slovenec med svetovno karavano profesionalnih skejterjev. Star je 23 let, prvič je na (prijateljevo) leseno desko s štirimi kolesci stopil pri 12 letih. Pred tem je treniral košarko in deskanje na snegu. A ko se je poskusil v skejtanju, ni bilo poti nazaj. Začel je vaditi trike in tekmovati v junior konkurenci na tekmah po Sloveniji.

Še kot junior tekmoval s starejšimi "Hitro sem začel zmagovati in ko sem videl, da med mlajšimi ni več pravih tekmecev, sem prešel v starejšo kategorijo," pripoveduje mladenič, ki se je trikov učil od kolegov, pa tudi iz filmov o skejtanju in videov, ki so jih snemali takrat najboljši na svetu.

Slovenska skejtarska scena je že vsaj petnajst let precej močna, a Timotej je za zdaj edini Slovenec, ki se s tem športom ukvarja profesionalno. S slovenskih tekem je kaj hitro začel potovati na turnirje po Balkanu, sledile so Švica, Avstrija in Nemčija. Pri 16, 17 letih se je že podal na svetovna tekmovanja.

Doma so mislili, da ga bo skejtanje kmalu minilo Kako so na njegove skejterske dogodivščine gledali doma? "Mislili so, da me bo po kakšnem letu, dveh, minilo. Ko pa sem začel zmagovati, potovati in tudi dobivati sponzorje, sta starša videla, da zadeva postaja resna."

Skejtanje je šport, pri katerem ni tipične sestave tekmovalec (ali ekipa) – trener. "Tekmovalci si sami zamislimo treninge in izberemo trike, ki bi jih radi izpeljali na tekmah," pravi Timotej, ki na skejtu preživi od tri do pet ur na dan. Pomemben del njegovih priprav so tudi vaje za moč in tek. Ne pa tudi gimnastika ali akrobatika, kot je to v navadi pri sorodnem športu – deskanju prostega sloga. Vsaj za zdaj je tako.

Nikoli ne trenira s ščitniki in zlomljenih desk ne šteje Skoki in triki z desko se zdijo, vsaj ko ga gledamo z očmi običajnih ljudi, precej nevaren šport, možnost padcev in poškodb je velika. Najpogostejši so zvini gležnja, tem se ni izognil niti Timotej. Pred časom je imel tudi težave s kolenom, upa pa, da bo pri naštetih nezgodah tudi ostalo. Še zanimivost – nikoli ne trenira s ščitniki.

Pa zlomljene deske, jih ima preštete? "Uh, temu je težko slediti," pravi v smehu in doda, da profesionalni športniki deske menjajo veliko hitreje, ne šele takrat, ko so povsem polomljene.

Pri skejtanju ni posebnih pravil glede športnega rekvizita. Deske, podvozja in kolesca so različnih proizvajalcev, vsak tekmovalec si našteto prilagodi po svoje, kot mu ustreza. Prav tako pred tekmo ali po njej sodniki ne preverjajo opreme, kot se to lahko zgodi pri smučarskih skokih ali alpskem smučanju.

Imaš minuto, da pokažeš najboljše trike Tekmovanja potekajo po sistemu kvalifikacije – polfinale – finale. Tekmovalec ima na voljo eno minuto, v kateri mora izpeljati svojo linijo. Vožnjo spremljajo sodniki, ki ocenjujejo trike, njihovo težavnost in izvedbo, pomemben pa je tudi tekmovalčev slog.

Večja tekmovanja trajajo tudi tri ali štiri dni in so pravi spektakel za skejterje in gledalce. Neredko se zgodi, da tekme organizirajo med kakšnim glasbenim festivalom, tako je poskrbljeno tudi za vzdušje in spremljevalni program.

Zmagovalci najbolj elitnih tekem odnesejo tudi sto tisoč evrov ali več Najboljši trije tekmovalci prejmejo pokal in denarne nagrade. "Te so odvisne od posamezne tekme, gibljejo se od tisoč dolarjev, na največjih tekmah tudi do sto ali 150 tisoč dolarjev," razkriva športnik, ki v tujini preživi več kot šest mesecev letno.

Timotej se udeležuje tako tekem, ki štejejo za svetovni pokal, kot preostalih tekmovanj iste stopnje. V ospredju so seveda Američani, od tam šport ne nazadnje tudi izhaja in je tam zelo priljubljen.

V ospredju Američani Najbolj elitno tekmovanje v skejtanju je Street League, novost zadnjih nekaj let. "Zelo težko prideš noter, večinoma pa tam tekmujejo le najboljši, ponavadi Američani. Tudi sicer na večini tekmovanj na najvišji ravni tekmujejo le povabljeni športniki," pripoveduje Timotej, ki je lani na eni od prestižnejših evropskih tekem v Münchnu osvojil tretje mesto.

"Sezona je dolga in draga, brez sponzorjev ne gre" Skejterji niso povezani v reprezentance ali ekipe, jih pa na neki način povezujejo sponzorji. Brez njih bi bilo tekmovati na profesionalni ravni zelo težko. "Sezona je dolga, pa tudi draga. Veliko potujemo," pravi Timotej, ki za zdaj pri slovenskih podjetjih še ni naletel na veliko takih, ki bi ga podprli. Podobno je z mediji, ki do zdaj skejtanju še niso namenjali pozornosti.

Snemanje filmčkov, druženje in promocija Izjema je kultna slovenska revija Pendrek, ki jo ustvarjajo skejterji in fotografi. V tem krogu ustvarja tudi veliko snemalcev in videografov, ki spremljajo podvige domačih mojstrov in iz njih ustvarjajo atraktivne filmčke.

V številnih videih lahko vidimo tudi Timoteja, ki je prav sinoči v klubu Cirkus premierno predstavil svoj najnovejši projekt, kratki film Skate Dreams. Petminutni video je posnel z ekipama Bright Visuals in VA Collective, v njem pa gledalcu pokaže svoje otroške sanje, ki preidejo v dinamično akcijo na deski.

Film zanima tudi Timoteja, ki se za zdaj povsem posveča športu. Razmišlja o študiju ekonomije ali marketinga. Ne nazadnje ta posel spoznava od blizu pri sodelovanju s sponzorji. "Biti moramo zelo aktivni pri predstavitvi sebe in samih sponzorjev prek družbenih omrežij, fotografij, videov. A prva stvar, tudi za sponzorje, so seveda naši rezultati."

Vzornik generacije, ki prihaja Glede na to, da so profesionalni skejterji aktivni tja do 35. leta, je pred našim najboljšim tekmovalcem še dolga pot. Želi si tudi na olimpijado. Že zdaj je vzor številnim mlajšim nadobudnežem, ki ga pogosto vprašajo za kak nasvet. Kdaj sodeluje tudi pri kakšni delavnici, jih uči trikov in deli namige, kako napredovati.

Najlepši Timotejevega življenjskega sloga? Potovanja in ljudje. Kljub vznemirljivim tekmam in dobrim rezultatom so zanj najlepši del tega športa potovanja in druženje. Prav kmalu se spet odpravlja v Los Angeles, da bo preskočil evropsko zimo. Morda se vrne le za kakšen spust po zasneženih strminah – a na drugačni deski, tisti brez kolesc.