Nedelja, 13. 3. 2022, 4.00
2 leti, 9 mesecev
Skok v športno preteklost
Boksarska šampiona bijeta najpomembnejšo bitko življenja
Boksarska brata Vitalij in Vladimir Kličko sta bila zaradi športnih uspehov junaka Ukrajine, še preden se je začela ruska ofenziva na njuno domovino, danes pa prestolnico Kijev branita pred napredujočo Putinovo vojsko. Je pa že njun oče Vladimir Rodionovič Kličko leta 1986 kot pilot sovjetske armade gasil reaktor zloglasne jedrske elektrarne v Černobilu.
Brata Vitalij in Vladimir Kličko sta boksarski legendi, svoj čas sta v tem športu prevladovala tako močno, da je bila težka kategorija že prav dolgočasna. V boksarskih ringih sta osvojila domala vse, kar je bilo na voljo, vpisana sta v Guinessovo knjigo rekordov kot brata, ki sta imel največ dvobojev za naslov svetovnega prvaka, 40 po upokojitvi mlajšega, danes 45-letnega Vladimirja leta 2017, 30 v času vpisa rekorda leta 2011.
Dolga vladavina v boksarskem ringu
Vladimir sam, olimpijski prvak iz Atlante leta 1996 – na teh igrah Vitalija ni bilo, saj je pred turnirjem padel na dopinškem testu (steroidi) in ni bil uvrščen v ukrajinsko reprezentanco –, je lastnik dveh rekordov, in sicer po številu boksarjev, ki jih je premagal v dvobojih za naslov prvaka (23), ter po najdaljšem obdobju v vlogi svetovnega prvaka v težki kategoriji v zgodovini. To je trajalo kar 4.382 dni (12 let), 28. novembra leta 2015 pa ga je s šokantno zmago v Düsseldorfu končal britanski šampion Tyson Fury.
V ringu sta osvojila skoraj vse, kar je mogoče.
Kickboks je bil prepovedan
Starejši, danes 50-letni Vitalij je bil nekoliko manj predan boksu, nenazadnje ga je že kot mladeniča bolj privlačil kickboks, a je bil ta v Sovjetski zvezi v osemdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s karatejem prepovedan zaradi "spodbujanja nasilja in okrutnosti". Treniral je boks, ker je bil to tedaj eden od štirih dovoljenih borilnih športov (poleg juda, samba in rokoborbe), a je takoj, ko je bila prepoved umaknjena, tekmoval tudi v kickboksu. In zmagoval.
Mami obljubila, da se ne bosta nikoli pomerila
Brata se nikoli nista spopadla v ringu, saj sta to obljubila materi Nadeždi Uljanovni in obljubo kljub "nesramno" visokim denarnim ponudbam tudi držala. Oba sta pridno študirala in doktorirala v športni znanosti ter to izkoristila pri izbiri vzdevkov. Vladimirjev je bil "Dr. Steelhammer" (doktor "jekleno kladivo"), Vitalijev pa "Dr. Ironfist" (doktor "železna pest"). Oba sta navdušena šahista, Vitalij je o kraljevski igri dejal: "Šah in boks imata veliko skupnega. Pri obeh moraš biti pameten, moraš razviti strategijo in razmišljati za tri, štiri poteze naprej. Kako pa se razlikujeta? Pri šahu nihče ni strokovnjak, pa ga vsi igrajo. V boksu so vsi strokovnjaki, pa se nihče ne bori."
Mami sta obljubila, da se ne bosta nikoli borila drug proti drugemu, na treningih pa sta si pomagala.
Skok v politiko
Vitalij je tudi bolj politično angažiran od obeh bratov Kličko, že leta 2004 je ob boksarski karieri – to je končal leta 2013 – v t. i. oranžni revoluciji podprl Viktorja Juščenka, politika, ki je na predsedniških volitvah izzval Viktorja Janukoviča in ga premagal, slednji – zagovornik tesnih odnosov z Rusijo in Putinov favorit - rezultata ni priznal. Zganilo se je ljudstvo in s protesti doseglo, da je predsedniški stolček zasedel Juščenko. Ta je tako kot brata Kličko zagovarjal oddaljevanje od Rusije in približevanje Zahodu, Evropski uniji.
Župan Kijeva
Desno-sredinskega Juščenka so v umazanem boju za oblast tudi zastrupili, Janukovič se je vrnil v predsedniško palačo, dokončno ga je odnesla šele t. i. majdanska revolucija leta 2014. Spet se mu je uprlo ljudstvo in pobegnil je v Rusijo. Vitalij Kličko je istega leta zmagal na volitvah za župana Kijeva, v predsedniški dirki pa podprl Petra Porošenka, oligarha in še enega zagovornika ukrajinskega oddaljevanja od Rusije. Tega je leta 2019 na volitvah porazil današnji predsednik Volodimir Zelenski. S tem se Vitalij ujema glede vidika demokratizacije države in približevanja zahodni Evropi, Evropski Uniji ter tudi zvezi NATO, od ruske invazije na Ukrajino pa sta soborca.
Župan Vitalij Kličko danes svoje mesto brani z orožjem.
Branita prestolnico, oče je gasil Černobil
Brata Kličko sta se namreč takoj priključila ukrajinskim obrambnim silam. Vitalij danes z orožjem brani svoje mesto Kijev. Tudi Vladimir je član teritorialne obrambe. V težkih časih sta se spomnila na očeta Vladimirja Rodionoviča Klička, ki je bil polkovnik v letalskih enotah armade Sovjetske zveze. Leta 1986 je bil stacioniran v bazi v bližini jedrske elektrarne Černobil pri danes zapuščenem Pripjatu na severu Ukrajine. Ko je prišlo do nesreče v jedrski elektrarni, je bil eden prvih, ki je bil vpoklican za gašenje jedrskega reaktorja in čiščenje posledic katastrofe.
Salute to all the Veterans out there. I attribute my successes to the discipline passed on to me from my father. Thank you Vets for your honorable service! pic.twitter.com/APKXjz3XsG
— Klitschko (@Klitschko) November 11, 2020
Dočakal je le še zmago mlajšega sina
"Bil sem poveljnik enote in takoj so nam ukazali, da moramo na prizorišče nesreče," se je spominjal v dokumentarnem filmu o bratih Kličko. "Oblast je ves čas poskušala prikriti razsežnosti nesreče. Ves čas so govorili, da ni tako hudo, kot je v resnici bilo. Tisti, ki so imeli možnost pobegniti, so, če pa si vojak, pa preprosto moraš izpolniti svojo dolžnost." Vladimir Rodionovič je umrl leta 2011 pri 64 letih po dolgem boju z rakom na limfnih vozličih. Ta je bil posledica izpostavljenosti sevanju v Černobilu, je povedal Vitalij: "Najin oče je veliko časa preživel v Černobilu in Černobil ga je ugonobil. Tako so povedali zdravniki, njegov rak je bil posledica Černobila."
We have the heroes we deserve. In Ukraine there is the Klitschko family. The father gave his life as a Chernobyl liquidator in 1986. The eldest son was elected mayor of Kyiv, following the Euromaidan in 2014. Today, with his brother, they take up arms to defend their country. pic.twitter.com/cwEL3Ih3qp
— Valeli ヴァレリ (@mutokuten) February 25, 2022
Vladimir Rodionovič si ni v živo ogledal nobenega dvoboja svojih sinov, vse pa je spremljal po televiziji. Kot milijoni Ukrajincev. Živel je ravno še dovolj dolgo, da je lahko videl zmago svojega mlajšega sina Vladimirja nad Angležem Davidom Hayjem 2. julija 2011.
13