Ponedeljek, 6. 7. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Lučka Rakovec
Maturantka s plezalnim pedigrejem brez maturantskega plesa in izleta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,84
19-letna plezalka Lučka Rakovec se po maturi lahko povsem posveti plezanju. Vsaj do oktobra, ko jo čaka prestop univerzitetnega praga.
Za Lučko Rakovec, 19-letno plezalko iz Ljubljane, je pomembno obdobje. Ne toliko iz plezalnega vidika, saj zaradi koronakrize priložnosti za dokazovanje med oprimki skoraj ni bilo, kot iz šolskega. V preteklem mesecu je opravila maturitetne obveznosti in zdaj spet lahko živi in diha zgolj za plezanje. Vsaj do oktobra, ko jo čaka nov pomemben korak, fakulteta. Kako je preživela karanteno, kako gleda na nov tekmovalni koledar in kako se je je dotaknila nepričakovana smrt mlade plezalke Luce Douady?
Devetnajstletna Lučka Rakovec je lani prvič stopila na zmagovalni oder tekme v svetovnem pokalu, in to prav na domači tekmi v Kranju, za nameček pa je oktobra osvojila še naslov evropske prvakinje. Zaradi bolj zgoščene konkurence ji bron v Kranju pomeni več kot evropska krona. Največje presenečenje ji je prineslo 4. mesto na lanski uvodni tekmi v balvanih, saj do takrat ni verjela, da ji na balvanski steni lahko uspe tak rezultat. Varovanka Anžeta Štremflja iz kluba FA v Kranju je bila lani vse do zadnjega v igri za drugo slovensko olimpijsko kvoto, a jo je v infarktni končnici v francoskem Toulousu za las premagala reprezentančna kolegica in prijateljica Mia Krampl. O njunem internem boju so se letos razpisali tudi v ameriškem časopisu The New York Times.
Z Rakovčevo smo se pogovarjali ob koncu prve interne balvanske tekme v pokoronskem času v Kopru, kjer so člani slovenske reprezentance v športnem plezanju predstavili svoje načrte.
Matura je za vami, obdobje karantene prav tako, kako se vam je vrtelo življenje od decembrske kvalifikacijske tekme v Toulousu, kjer sta se s kolegico Mio Krampl pomerili za edino še preostalo slovensko žensko kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu in ste vi ostali praznih rok?
Takoj po tekmi sem bila seveda razočarana, a sem se v eni uri odločila, da to še ne pomeni, da je konec sveta in da se bom pač bolj posvetila tekmam za svetovni pokal. Zaradi tega, ker sem ostala brez nastopa na olimpijskih igrah, niti v enem trenutku nisem ostala brez motivacije.
Po Toulousu sem si vzela nekaj premora in si privoščila počitnice na Tajskem, kjer sem se fizično in psihično zelo odpočila. Povsem sem izklopila razmišljanje o formi, tekmah, treningih … Šele takrat sem dojela, kako naporna sezona je pravzaprav za mano.
Zadnji teden decembra sem se vrnila k treningom … To je bilo v času, ko smo še vsi verjeli, da bo sezona povsem normalna. Torej, da je pred nami najprej balvanski del sezone, potem težavnostni … A zdaj se nič od tega še ni uresničilo.
Mednarodna zveza za športno plezanje vendarle poskuša rešiti razmere. Pripravili so nov tekmovalni koledar. Selektor Gorazd Hren pravi, da je zelo optimističen, kako vi gledate nanj? Konec avgusta naj bi se začela sezona težavnosti v Evropi, v Brianconu, nato bi sledil skok v ZDA in nato še v Azijo, najprej v Južno Korejo in nato še na Kitajsko.
Novico o tem, da morda tekme letos vendarle bodo, sem izvedela prejšnji petek okrog pol polnoči. Najprej od veselja nisem mogla zaspati, zdaj pa se mi vse bolj dozdeva, da ne gre za najbolj premišljeno odločitev in da obstaja velika verjetnost, da tekem na koncu vseeno ne bo. Super je, če bi bile, a varnost bi vendarle morala biti na prvem mestu.
Kot vem, je edina tekma, ki je precej gotova, tekma v Brianconu, vse drugo pa je bolj ali manj v zraku.
Na edini pravi tekmi v tej sezoni - balvanski preizkušnji Studia Bloc v Nemčiji, je Rakovčeva zasedla 3. mesto. Janja Garnbret je bila na tekmi, ki je bila na sporedu 8. marca, tudi tokrat nepremagljiva.
Kaj ste počeli med koronakrizo? Nekaj slovenskih plezalcev ima doma take in drugačne umetne stene, imate tudi vi na podstrešju ali v garaži kaj podobnega?
Večino časa sem bila doma, kjer sem izvajala vaje za moč in raztezne vaje, to pa je tudi vse. K sreči imam doma drog, tako da sem lahko izvajala vsaj vzgibe. Sicer pa se mi ni zdelo, da sem zato, ker mesec dni nisem plezala, kaj na slabšem … Plezanja enostavno ne pozabiš.
Pogrešam le tekme in mislim, da imamo res vsi take in drugačne težave z motivacijo, kar glede na to, da pred seboj nimamo kakega konkretnega cilja, niti ni čudno.
Eden od izzivov koronakrize je bilo tudi šolanje na daljavo, ki je bilo za vas maturante še prav poseben izziv. Kako ste ga opravili?
Hm, šolanje na daljavo? Precej zanimiva izkušnja. Vsi so od nas pričakovali, da naredimo precej več kot prejšnja leta, ko smo hodili v šolo, vsaj na začetku je bilo tako. Za knjigami sem sedela od jutra do večera, res je bilo vsega preveč. Celo toliko, da smo se na koncu kolektivno pritožili nad količino dela …
Ogromno dela smo imeli z maturitetnimi predmeti, pa z zaključevanjem ocen … Na nek način sem celo imela srečo, da sem vajena učenja na daljavo, saj sem zaradi priprav, treningov in tekem pogosto odsotna in moram tako ali tako sama preštudirati učno gradivo.
Verjetno ste ostali tudi brez tako težko pričakovanega konca srednješolskega obdobja, maturantskega plesa? Kaj pa plesne vaje? Vam jih je uspelo spraviti pod streho?
Da, plesne vaje smo imeli, plesa pa vsaj za zdaj še ne. Se pa dogovarjamo, da bi ga vendarle izpeljali, in to enkrat septembra, saj smo že plačali s tem povezane stroške. Glede na to, da smo bili prikrajšani za normalen konec šolanja, bi lahko imeli vsaj ples.
Ste se že odločili, kakšna bo vaša študijska prihodnost?
Da, vpisala sem se na študij ekonomije … Razmišljala sem predvsem o tem, kateri študij bom lahko usklajevala s plezanjem. Študij se mi zdi pomemben, saj nikoli ne veš, kdaj si zaradi poškodbe prisiljen končati kariero. Odločitev za študij ekonomije se mi je v danem trenutku zdela najbolj racionalna.
Rakovčevo je močno prizadela nenadna smrt njene tekmice, komaj 16-letne Luce Douady (skrajno desno), s katero si je lani delila zmagovalni oder evropskega prvenstva v težavnosti.
Se vam zdi, da boste po sili razmer krono evropske prvakinje zadržali leto dlje? Evropsko prvenstvo v Moskvi je z marca za zdaj prestavljeno na november, a kdo ve, kaj bo novembra.
Morda bodo evropsko prvenstvo lahko celo izpeljali, morda tudi prej omenjeno tekmo v Brianconu, medtem ko o vseh preostalih precej dvomim.
Z reprezentančno kolegico Urško Repušič sta lani obe osvojili naslov evropske prvakinje, Rakovčeva v težavnosti, Repušičeva pa v balvanih. Tik za njo se je na mesto evropske podprvakinje prebila Vita Lukan, ki je že sanirala poškodbo iz lanske sezone.
Na evropskem prvenstvu ste si zmagovalni oder delili z mlado in zelo obetavno francosko plezalko Luce Douady, ki je pred tedni zdrsnila s steze na poti do plezališča in umrla, stara komaj 16 let. Ste se ob tragediji zamislili?
Da, zelo. Luce je bila zelo perspektivna plezalka, sicer še na začetku svoje poti, a se je videlo, da so ji pisane velike reči. Najbolj pretresljivo pa je to, da je umrla tako nepričakovano, sploh ne med plezanjem, ampak med povsem nedolžno hojo do plezališča. Mislim, da nas je njena smrt samo še dodatno opomnila, da moramo paziti nase in se bolj zavedati, kako hitro se življenje lahko spremeni.
Zdi se mi, da smo plezalci kot ena velika družina, zato nas take tragedije še toliko bolj prizadenejo.
Preberite še:
