Jadralni klub Pirat brez prostorov?

Podala pa je tudi predlog za izpraznitev poslovnih prostorov in prenos nepremičnin, kar lahko pripelje do konca enega od treh najuspešnejših slovenskih jadralnih klubov.

Predsednik Pirat Portorož, kapetan Marjan Matevljič, je o tem zapletu dejal: "V Piratu se že ves čas trudimo, da bi vzpostavili dialog z občinsko upravo glede ureditve prostora in nadaljnjega razvoja jadralnega športa na področju, kjer deluje klub. Občina Piran nas je z enostransko odpovedjo 90 letne pogodbe presenetila in postavila v neprijeten položaj. Jadranje je paradni šport piranske občine, zato ne razumemo, zakaj si Občina Piran želi ukiniti delovanja enega najstarejših in najuspešnejših slovenskih jadralnih klubov."

Žbogar: Morali bi imeti podporo občin

Stanislav Žbogar, predsednik Jadralne zveze Slovenije, je dodal: "Pirat je eden izmed treh najboljših jadralnih klubov v Sloveniji, ti pa opravijo skupno več kot 90 odstotkov vse tekmovalne dejavnosti pri nas. Klubi ne nastanejo čez noč, imajo svojo zgodovino in tradicijo. Jadralni klubi smo sestavni del turistične ponudbe, zato bi morali imeti podporo občin."

Občina Piran je klub obvestila, da odstopa od pogodbe, ki je bila za 90 let sklenjena 25. marca 1997 med občino, Emono Hoteli Bernardin in jadralnim klubom Pirat Portorož. Občina je kot razlog za odpoved pogodbe navedla podatek, da naj bi Pirat gradil objekte pred devetimi leti brez potrebnih gradbenih dovoljenj, s tem pa se člani kluba ne strinjajo.

Pet Piratovih olimpijcev

Za zagotovitev minimalnih možnosti za delovanje so si leta 1968 s prostovoljnim delom članov društva postavili prostor za shranjevanje jadrnic in leta 1999 in 2000 obnovili manjši objekt za izvajanje klubske dejavnosti, kjer je tudi najnujnejša garderoba in sanitarije. Dotlej so se preoblačili in pripravljali za jadranje praktično na prostem prek vsega leta, tudi v zimskih mesecih.

V klubu pravijo, da je izvedbo omenjenih adaptacijskih del z odločbo dovolila upravna enota Piran. Obenem priznavajo, da je pri gradnji prišlo do minimalnih odstopanj od načrtovanih del, vendar menijo, da to po devetih letih po končani adaptaciji ne more biti utemeljen razlog za odstop od pogodbe.

Pirat se ponaša z več kot 50 letno jadralsko tradicijo in ima skoraj 300 članic in članov vseh starosti, ki prihajajo tako iz obalnih občin, kot tudi iz ostale Slovenije in tujine. Klub letno organizira najmanj šest regat v različnih razredih, od jadranja na deski, do maxi jadrnic. Piratovi olimpijci so bili Dušan Puh, Teja Černe, Mitja Margon in Tomaž Čopi ter Hubert Raudaschl, devetkratni udeleženec olimpijskih iger. Iz Pirata prihajata tudi dva trenerja tekmovalcev za olimpijske igre, jadralca Samo Potokar in Branko Brčin. V zgodovini svojega delovanja so jadralci Pirata od občine Piran prejeli vrsto nagrad za uspešne rezultate.