Diamantni jubilej slovenskega juda

Nova doba oziroma preporod slovenskega juda se je začel leta 2002, ko je Maribor gostil člansko evropsko prvenstvo.

Slovenski judo je v omenjenem obdobju, za uradni začetek juda na Slovenskem šteje leto 1952, ko je bil v Ljubljani ustanovljen klub AJK Ljubljana, osvojil kar 36 kolajn na največjih tekmovanjih - olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih.

Prvo je davnega leta 1969 osvojil Stanko Topolčnik, ki je bil bronast na EP v Oostendeju. Nato je sledilo sušno obdobje vse do že omenjenega Maribora (še prej so leta 1997 navdušili mladinci), ko je sledila eksplozija odličnih rezultatov. Od takrat so predvsem slovenske judoistke, te so namreč poskrbele za kar 32 odličij, skoraj z vsakega večjega tekmovanja domov prinesle vsaj eno, če ne več kolajn. Slovenski judo ima tudi tri olimpijske kolajne, Žolnirjeva je bila leta 2004 v Atenah bronasta, Lucija Polavder leta 2008 prav tako bronasta, letos pa je znova zablestela Žolnirjeva in to kar z zlato kolajno.

Kolajn s svetovnih prvenstev je pet, leta 2005 sta bili v Kairu bronasti Žolnirjeva in Raša Sraka Vuković, Polavderjeva je bila srebrna leta 2007 v Rio de Janieru, leta 2010 v Tokiu je Sraka Vukovićeva osvojila srebro, lani na SP v Parizu pa Žolnirjeva bron. Evropskih kolajn je zmeraj več, skupaj že 28, samo letos so bile v Čeljabinsku štiri (srebrna Polavderjeva in bronaste Sraka Vukovićeva, Ana Velenšek in Rok Drakšič). Za večino od teh odličij je "kriv" eden najuspešnejših trenerjev na svetu, Marjan Fabjan.

Na današnji slovenski prireditvi ob diamantnem jubileju je cvet slovenskega juda nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk, prisostvoval je tudi predsednik Evropske judo zveze (EJU) Sergej Solovejčik, ki je predsedniku Judo zveze Slovenije Bogdanu Gabrovcu podelil častno priznanje EJU, pa veleposlanik Japonske v Sloveniji Tošimicu Išigure in številni drugi eminentni gostje.

"V tej dvorani so pred šestdesetimi leti dunajski mojstri ju-jitsa in mojstri juda prvič prikazali veščine, znanje in filozofijo, ki spremljajo to športno zvrst. Seštevek medalj, ki ste jih osvojili v teh šestdesetih letih, v vseh starostnih skupinah in na različnih tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami, presega številko 160. Posebnost tega športa je, da imajo tekmovalci visoko medsebojno zavezo k spoštljivosti. Iskreno vam čestitam za vaše 60 letno delo, za dosežene športne rezultate. Želim vam tudi vnaprej vse dobro in uspešno delo," je na slovesnosti med drugim dejal predsednik Türk.

Uspešnost v delu Judo zveze Slovenije se v zadnjih letih kaže tudi v rezultatih. Zvezo že dolgo vodi Bogdan Gabrovec. "Mislim, da je v tem času potrebna enotnost, da se rezultati nadaljujejo in da se v nekem obdobju pripravi novi val, ki bo uspešno nadaljeval pot do zdaj. Ta obletnica mi pomeni to, da sem okrog tega leta ustanovitve rojen, da sem sestavni del te rasti, morda je en del pripomogel k temu razvoju zveze, a je to tudi obveza, da se po odhodu nas, ko bomo ta voz zapustili, zadeva nadaljuje. Zelo sem ponosen, da skoraj ni bilo tekmovanja, ko sem bil zraven, da ni bilo rezultata. To več ali manj pomeni odličje, to so tisti občutki, ki ti dajo nove energije in motivacije, to pa zdaj traja že 18 let," pa je povedal predsednik JZS Gabrovec.

Ob tej priložnosti je mojster slovenskega juda, Jože Škraba, osmi dan, predstavil tudi 600-stranski almanah, najuspešnejši tega športa pri nas pa so za svoje dosežke prejeli posebna priznanja. "Ta obletnica mi veliko pomeni, je priznanje za šport, za judo. Dobili smo vsa odličja, ki smo jih lahko. Vse dosežke sem zbiral dolga leta, vse članke od začetka. Za to me je navdušil moj trener, pokojni Anton Prančič, ki je želel, da s tem nadaljujem. Mislim, da bo moj naslednik v mojstrskem nazivu Marjan Fabjan, a še ni dovolj star," pa je dejal Škraba.