Dan varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah

Izobraževanje za več varnosti

Kot je povedal Jani Bele, vodja Dneva varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah, je namen tovrstne akcije v prvi vrsti "… izobraževalni, da ljudje nimajo samo opreme, ampak jo znajo tudi uporabljati, za nameček pa še dobijo nekaj znanja o zimskih razmerah v gorah, o snegu in o zimskih nevarnostih. Vidi se, da je zima med planinci še vedno bavbav, saj smo poleti odpovedovali takšne akcije, ker ni bilo odziva, pozimi pa so vse dobro obiskane."

Sneženje kot na sodni dan v noči na soboto je doma zadržalo marsikaterega navdušenca, ki je želel nadgraditi ali utrditi svoje znanje o zimskem hribolazenju, tako da se je od 100 prijavljenih v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu zbralo 60 udeležencev akcije. Šesterica gorskih reševalcev (Jani Bele, Danilo Škerbinek, Primož Štular, Janez Levec, Marko Jurič in Tone Sazonov – Tonač) je svojo prosto soboto namenila izobraževanju v kombinaciji teoretičnih predavanj in praktičnih vaj, da bi bilo v gorah manj nesreč. Leta 2010 je bilo namreč sedem smrtnih žrtev pod plazovi, zdrsi pa so tudi skoraj na dnevnem redu razlogov za posredovanje gorskih reševalcev.

Nadgradnja teorije s praktičnimi vajami

Dopoldanske ure so udeleženci akcije ukaželjno prisluhnili teoretičnim predavanjem o opremi, načrtovanju zimske ture, nevarnostih v gorah pozimi in prvi pomoč pri poškodbah pozimi. Kakovostna osebna in tehnična oprema za gibanje v gorah v zimskih razmerah še ni dovolj, pomembna je njena pravilna uporaba, na zimskih turah pa je nepogrešljiv tudi plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in lopata), ki mu ob bok s svojo revolucionarnostjo stopa ABS-nahrbtnik.

Načrtovanje zimske ture je zahtevnejše, saj se pozimi srečujemo z nizkimi temperaturami, krajšim dnem, zaprtimi planinskimi kočami, manjšim številom ljudi v gorah, pod snegom skritimi markacijami, poledenelimi tehničnimi varovali na poteh, ekstremnejšimi vremenskimi razmerami in s stalno prisotnostjo dveh nevarnosti – zdrsa in plazov, zato je pomembna ocena tveganja pri gibanju glede na nevarnost plazov. Poleg omenjenih dveh nevarnosti planince pozimi ogrožajo še močan veter, megla, snežna slepota, vročinska kap, omrzline in podhladitev, o simptomih katerih in potrebnem ukrepanju so se udeleženci akcije podučili med predavanjem o prvi pomoči pri poškodbah pozimi in o oskrbi ponesrečenih v plazu.

Iz predavalnice pa na sneg – teorijo nadgraditi s praktičnimi vajami na štirih delovnih točkah sveže zasneženega Iga. Udeleženci so se ob uporabi cepina in hoji z derezami tudi ustavljali s cepinom, manever česa je treba ponotranjiti, da se bodo lahko v kritični situaciji pravilno in takoj odzvali. Med preizkusom trdnosti snežne odeje po norveški metodi so spoznali, da je prerez snežne odeje pravi pokazatelj snežnih razmer, ki dopolnjuje vremensko napoved. Med delom na plazovini priložnostno napluženega snega, sondiranjem in odkopavanjem zasutega v plazu so se udeleženci akcije začeli zavedati zahtevnosti dela gorskih reševalcev, ki je bil v soboto pozno popoldne začinjen še s trpkim mrazom, proti kateremu se zdi, da so gorski reševalci že odporni. Iskanje zasutih v plazu z analogno in digitalno plazovno žolno pa je potrdilo, da je pri tem ključna tovariška pomoč, saj 90 odstotkov zasutih preživi le prvih 15 minut po zasutju, ko gorski reševalci še ne dosežejo mesta nesreče. Ravno zato so tovrstne izobraževalne akcije dodaten kamenček v mozaik varnejšega gibanja v gorah.

Znanje, ki ga ni nikoli preveč, bo Gorska reševalna zveza Slovenije letošnjo zimo delila še na kakšnem območnem dnevu varnejšega gibanja, 22. in 23. januarja 2011 pa lahko na Pokljuki ujamete Dneve varstva pred snežnimi plazovi.