Cilji slovenskih triatloncev sežejo vse do olimpijskega Tokia

Mateja Šimic se je po zadnjih olimpijskih igrah (OI) v Riu de Janeiru odločila, da se v boj za točke za nove OI ne bo več podajala in da je ne bo niti na tekmah najvišje ravni, svetovne serije. Če ob podelitvi nagrad najboljšim triatloncem ob koncu leta 2016 še ni jasno povedala, na kakšni ravni bo tekmovala, so njeni cilji zdaj jasnejši.

"Letošnja sezona je malo drugačna. Sem zelo neobremenjena. Za mano je osem let pehanja za točkami. Cilj je, da v tej sezoni uživam v triatlonu. Sem dobra, kar sem opazila na duatlonu v Italiji. Želim si predvsem uživati. V prvem delu sezone je cilj EP, tam še nisem naredila dobrega rezultata," so cilji Šimičeve.

Po njeni poti zbiranja olimpijskih točk bo krenil 26-letni Trboveljčan Domen Dornik, ki je glavni kandidat Slovenije za nastop na OI 2020 v Tokiu. Na prvi tekmi svetovne serije v Abu Dabiju v začetku leta je zaradi tehnične težave odstopil, a ga veseli, da je bil v stiku z najboljšimi. "Videl sem, da sem zraven najboljših. Nastopiti moram na čim več svetovnih pokalih, da na lestvici pridem okrog 120. mesta, s tem se bom drugo leto lahko nemoteno prijavljal na tekme in lovil točke za OI," je razložil Dornik.

Matevž Planko je eden najobetavnejših slovenskih triatloncev zadnjih let, med mladinci je imel prav tako jasne cilje: "Sezono sem začel z veliko pripravami, naredili smo jih dobro, testi so pokazali napredek. Tekmovalno začnem z duatloni, v prvem delu bom vse usklajeval z maturo. Prvi vrh bo EP v Kitzbühlu, ki mi leži." Za konec sezone bo skušal na SP v Rotterdamu izenačiti ali pa izboljšati lansko sedmo mesto.

Alen Kobilica bo sezono začel maja na Japonskem, cilja sta še EP in SP. "Cilj je biti v vrhu. Za zda mi kar uspeva, smo med tremi, štirimi," pravi Kobilica.