Alpinistični oskarji v slovenskih rokah?

Žirija pod predsedstvom ameriškega alpinista Michaela Kennedyja jih je s seznama 88 vzponov izbrala šest, ki se bodo potegovali za najvišje priznanje v alpinizmu. Žirija je ob bok ostalim štirim vzponom s celega sveta postavila dva slovenska vzpona, in sicer vzpon Luke Stražarja in Nejca Marčiča v okviru odprave Charakusa 2011 na K7 West (smer Sanjači zlatih jam) in smer odprave Kitajska 2011 v Xuelian North East, poimenovane Raz zaupanja, katero so preplezali Aleš Holc, Peter Juvan in Igor Kremser. Po mnenju Planinske zveze Slovenije dve nominaciji za Zlati cepin pomenita veliko priznanje slovenskemu alpinizmu, celotnemu alpinističnemu izobraževalnemu sistemu in Sloveniji.

Zlati cepin je že štirikrat romal v slovenske roke. Sploh prvi Zlati cepin je leta 1992 šel v roke Slovencema Marku Prezlju in Andreju Štremflju za prvenstveni vzpon po južnem stebru osemtisočaka Kangčendzenge (8476 m) leta 1991. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v SZ steni Ama Dablam (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado Zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, in sicer skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006. Istega leta je prejel zlati cepin po mnenju občinstva še Pavle Kozjek.

Še več pa je bilo predlaganih in nominiranih alpinističnih vzponov slovenskih alpinistov. Prezelj in Štremfelj sta bila nominirana leta 1996 za vzpon v Patagoniji leta 1995, Prezelj je bil nominiran tudi leta 2002, Humar pa za leti 1999 in 2004.