Slovenski reli spet potrebuje pravega (vrhunskega) dirkača

Nimamo dirkača, ki bi grizel za skupno zmago

Že prejšnji teden smo napovedali, da bo reli v Mariboru ponudil realno sliko slovenskega relija. Na Štajerskem smo v vrhunskem dirkalniku S2000 pogrešali dirkača kot sta Aleks Humar, ki je po poškodbi moral dati prednost Pieru Longhiju, in Tomaž Kaučič. Torej dirkača, ki bi dihal za zmago, ki bi ga ponesla pričakovanja javnosti in ki bi se znal zoperstaviti visokim zaostankom na domačih cestah. Povedano drugače – dirkač, ki bi na najkakovostnejšem domačem reliju znal voziti tudi za čast slovenskega relija. Humar ali Kaučič bi z vrhunskim dirkalnikom na Štajerskem zagotovo znala tujce vsaj spotiti, če že ne premagati.

Humar je raje ostal v servisu

Po poškodbi Humarja je Longhi dobil prednost pred 39-letnim Idrijčanom, saj je Italijan zdaj le korak do naslova slovenskega državnega prvaka. Škoda bi kot glavni pokrovitelj iz doseženih rezultatov lahko iztržila še precej večji marketinški izplen kot z odličnim Longhijem. Ta je kot pravi profesionalec svoje delo (beri zmago med Slovenci) opravil tudi v Mariboru. A najbrž mu vendarle ni bilo vseeno, ko je v cilju stisnil roko Harrachu. Njegov zaostanek je znašal točno tri minute.

"Sam raje ostanem v servisu, kot da bi šel gledat reli. Preveč boli, če sem le gledalec," je dejal Humar, ki pa bo prihodnji konec tedna vozil na reliju v Italiji. Preostala dva slovenska relija bo vozil Longhi, ki zdaj za Turkom zaostaja le še tri točke.

Slovenci navduševali v nižjih razredih

Da Slovenci znajo navdušiti, je v prvem delu relija uspelo dokazati Boštjanu Logarju. Nekdanji državni prvak, ki danes s peugeotom 206 vozi v nižji kategoriji, je uspel držati ritem odličnega Avstrijca Hannesa Danzingerja s ford fiesto R2. Žal je Logarja ustavila tehnična okvara, toda prek njegove predstave lahko ugotovimo naslednje – vrhunski dirkači znajo navduševati tudi s šibkejšimi dirkalniki. Če bi pred leti Logar uspel ostati v vrhunskem dirkalniku in če bi v fiesti R2 lahko sedel tudi vrhunski talent Marko Jeram, bi slovenski reli spet prekipeval od pozitivne energije. Da, slovenski avtomobilizem krvavo potrebuje svežo kri, nove talente in nov zagon. So to trenutno nerealne želje?

Postaja reli v Sloveniji hobi šport?

V prvi deseterici relija v Mariboru sta bili le dve slovenski posadki. Turk je bil peti, Cilenšek osmi. Pogoji za dirkanje so iz leta v leto težji, manj je denarja in strategije za razvoj. Avstrijci so na veliko višji profesionalni ravni, saj slovenski reli (vsem naporom in odrekanjem dirkačev navkljub) postaja hobi šport. Zato vse več odličnih voznikov finančne vložke upravičuje v nižjh razredih. Poleg Logarja je treba omeniti Vajhandla in letos odličnega 26-letnega Grudnika.

Avstrijici (uradno) niso obtožili Harracha

V zakulisju mariborskega relija so Avstrijci (predvsem Baumschlager) veliko govorili o tehnični nepravilnosti Harrachovega mitsubishija. Ta je bil v primerjavi z lanskim relijem na kilometer hitrostne preizkušnje boljši za 1,5 sekunde. Harrachov avto je v Mariboru preverjal Jack de Keijzer, uslužbenec italijanskega Ralliarta, ki je pooblaščen za izdelavo delov za specifikacijo lancerja R4. Keizer je podal dvom na ustrezno poreklo stranskih stekel, toda Harrach je podal vsa zagotovila, da so okna ustrezna. Za zdaj osnove za protest ni. Harrach si je zmago brezpogojno prislužil z odlično predstavo na hitrostnih preizkušnjah.

Dirkaška recesija ni doletela le Slovenije

Konec tedna je za reli evropskega (!) prvenstva prijavljenih le 24 posadk, Slovencu Turku bo pripadla desetka. Tudi v Mariboru smo lahko novinarji prvič parkirali na področju servisne cone, saj je vozilo le 53 posadk. Manj jih je bilo le ob prvem mariborskem reliju leta 2003. Toda čeprav je bilo gledalcev letos za odtenek manj kot lani, je kompaktni mariborski reli spet pokazal, da ima svojo dušo in pravo atmosfero.