Odprto pismo Valentinu Rossiju in Marcu Marquezu, da ne bo prepozno

Prvič je letos med Valentinom Rossijem in Marcom Marquezom počilo na tretji dirki sezone v Argentini, ko je Marquez dva kroga pred koncem dirke po trčenju z Rossijem padel in odstopil, Rossi pa je zmagal. Do drugega incidenta je prišlo na osmi dirki v nizozemskem Assnu, ko je prišlo med njima do novega fizičnega kontakta. V zadnji šikani zadnjega kroga dirke. Rossi je takrat še pravočasno zaprl pot Marquezu, po trku pa sekal šikano in zmagal.

Marquez je po petnajsti dirki v japonskem Motegiju izpadel iz boja za naslov svetovnega prvaka. Sledila je šestnajsta dirka na avstralskem Phillip Islandu, kjer naj bi Marquez s taktično vožnjo pomagal Lorenzu v boju za naslov prvaka. Na to je pred sedemnajsto dirko v malezijskem Sepangu opozoril Valentino Rossi.

Na dirki smo bili priča otroškemu obnašanju obeh dirkačev, ki sta razkazovala svoje mišice in si lastila MotoGP peskovnik. Rivalstvo svetovnih prvakov je vrhunec doseglo, ko je v sedmem krogu prišlo do kontroverznega trčenja. Marquez je padel in zabeležil ničlo, Rossi pa je s tretjim mestom osvojil 16 točk in obdržal vodstvo v prvenstvu. A se je njegova prednost pred Lorenzom stopila na 7 točk. Prvak bo tako odločen na finalu v Valencii, 8. novembra.

MotoGP svet je razklan na pol

Po incidentu v Sepangu se je MotoGP svet razklal na pol: na eni strani smo dobil tabor, ki vehementno zagovarja Rossijevo početje, na drugi strani pa tabor, ki odločno brani Marquezovo dirkanje. In kje se skriva resnica? Nekje vmes. Marquez bi se moral odpovedati nagajanju Rossiju, Valentino pa ne bi smel pričakovati, da se mu bodo vsi umikali, ker je v boju za naslov svetovnega prvaka. Sicer lahko Pedrosa in Marquez parkirata svoji Hondi in si ogledata dvoboj med Rossijem in Lorenzo kar s tribun. Prav bi bilo, da bi se na finalu v Valencii Marquez in Pedrosa brez taktiziranja spustila v boj za zmago in pustila Lorenzu in Rossiju, naj obračunata med seboj.

Nihče si ne želi mrtvega Rossija, niti mrtvega Marqueza

Naelektreno ozračje v MotoGP bi morali takoj presekati, saj bi lahko nadaljevanje zgodbe iz Sepanga imelo neslutene posledice. Na srečo je v Maleziji do trčenja med Rossijem in Marquezom prišlo pri izjemno nizkih hitrostih in noben od njiju ni utrpel niti praske. A incident bi se lahko zgodil med njunimi prehitevalnimi manevri kakšen ovinek prej, ko so bile hitrosti zelo visoke. V takšnem primeru bi lahko bile posledice usodne za oba.

Lahko bi se oba ubila. Tega pa si zagotovo ne bi želel nihče. Nihče noče mrtvega Rossija, pa če je še tako zagrizen Marquezov navijač. In nihče si ne želi mrtvega Marqueza, pa če je še tako zagrizen Rossijev navijač. Smrt Marca Simoncellija, ki se je ponesrečil pred štirimi leti prav v Sepangu, je bila jasno sporočilo, da je MotoGP smrtno nevaren šport. In da zmeraj dirkač po vratolomnem padcu ne strese prah s svojega kombinezona in s kraja nesreče odkoraka kot kakšen superčlovek. Kot da se ne bi nič zgodilo. Rossiju in Marquezu želim dolgo življenje in še veliko fantastičnih dirk, zmag in naslovov prvaka.

Valentino in Marc naj čim prej požreta svoj ponos

Vsem oboževalcem kraljevskega razreda, ki so zdaj razklani na pol, je skupno, da si želijo epskih bitk, prehitevanj na razdalji pičlega milimetra, skratka, dirk za polizat vse deset prstov, o katerih kolegom razlagaš še cel teden. In epske bitke brez neumnosti bomo imeli samo takrat, ko ne bodo dirkači živčni iz nepravih razlogov.

Marquez je bil v Sepangu živčen, ker ga je Rossi sprovociral na četrtkovi tiskovni konferenci. Rossi pa je bil živčen, ker je pričakoval Marquezovo nagajanje in ker je v boju za naslov prvaka. Ko pa je človek živčen, hitro naredi kakšno neumnost, ki je sicer ne bi. Mislim, da se edina rešitev nastale situacije skriva v tem, da bi Rossi in Marquez požrla svoj ponos in zadnjo dirko sezone odpeljala na način, kot se za takšna kalibra kot sta onadva spodobi: na pošten način, brez kakršnihkoli psiholoških igric.

Zakaj bi se morala Rossi in Marquez sovražiti?

Kot prava športnika bi morala Rossi in Marquez javno priznati svoje napake, si oprostiti in seči v roki. Pred vesoljno javnostjo. Navijače bi morala osebno pozvati – na voljo imata Twitter in Facebook -, naj se nehajo obmetavati z žalitvami in kletvicami. Medijem pa dati jasno vedeti, naj poročajo objektivno in naj se ne postavljajo na eno ali drugo stran in naj ne spodbujajo sovraštva med navijači.

Vsi skupaj bi lahko rešili ta lep šport. Nihče ne pričakuje, da bosta Marquez in Rossi – če bi zakopala bojno sekiro – postala prijatelja. A tudi ni prav, da sta sovražnika. Če je nekdo tvoj tekmec, zakaj bi ga moral sovražiti? Enako velja za navijače obeh dirkačev.

To negativno čustvo prav nikomur ne koristi. Dvakratni svetovni prvak MotoGP iz let 2007 in 2011 Casey Stoner je nekoč izjavil, da nikoli ni mogel razumeti, zakaj se nekateri dirkači v kraljevskem razredu sovražijo. Ta negativna atmosfera v MotoGP je bila tudi eden izmed glavnih vzrokov, da se je Avstralec dirkaško upokojil pri svojih 27 letih. Torej v trenutku, ko je imel pred seboj še 10 aktivnih sezon.

Krovna zveza, daj že enkrat jasna pravila igre!

Svoj košček k mozaiku lepše prihodnosti MotoGP-ja bi morala dati tudi Mednarodna avtomobilistična zveza. Vodilni možje krovne zveze bi morali napisati nedvoumna in jasna pravila igre. Po Sepangu so se mnogi dirkači pritoževali - med njimi Pedrosa in Lorenzo – da so pravila preveč ohlapna in si jih lahko vsak dirkač razlaga po svoje. In da nikoli ne vejo, kaj je prav in kaj ne. Ko pa pride do incidenta, pa imamo sto interpretacij pravil. Odločitev o kazni ali oprostitvi nato sprejme direkcija dirke, ki pa jo ponavadi navijači takoj obtožijo 'kuhinje'. In da gre za tipično politično odločitev, ki temelji na MotoGP-ju kot poslu in ne kot športu.

Navijači, v Valencii navijajte športno!

Za finale v Valencii pa samo še to: Rossija, Marqueza, Lorenza in Pedroso rotim, naj pokažejo svojo najboljšo plat, ki jo premorejo. Navijače, ki bodo priča dirki desetletja, pa pozivam, naj športno navijajo. In naj zaploskajo zmagovalcu in prvaku, četudi ne bo njihov junak. Žvižganje pa naj pustijo doma.