Največja revolucija v desetletjih

Aerodinamika

V želji zagotoviti čim več prehitevanj, je Fia dodobra prevetrila pravilnik, ki ureja aerodinamične rešitve na dirkalnikih F1. Višje in ožje zadnje krilce ter širše in nižje sprednje, sta najbolj očitni spremembi, ki naj bi zagotovili boljše razmere za prehitevanje.

Nove omejitve pri aerodinamiki, po več kot desetletju odsotnosti vrnitev gladkih pnevmatik, sistem za obnavljanje kinetične energije KERS … To je le nekaj največjih sprememb, ki jih prinaša nova, že šestdeseta sezona svetovnega prvenstva formule ena. V Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) si od sprememb obetajo nižje stroške in bolj izenačeno tekmovanje. Pa bo res?

Doslej je bila namreč vožnja preblizu spredaj vozečemu dirkalniku praktično nemogoča, saj je zasledovalec zaradi turbulenc spredaj vozečega avtomobila izgubil skorajda ves oprijem z voziščem. Tako se dirkaču, ki ga je hotel prehiteti ni uspel približati dovolj, da bi izpeljal napad. Zaradi tega smo bili priča čudnim neaktivnim vožnjam v razredčenih kolonah in se ves čas spraševali, zakaj se na dirkah, razen ob postankih v boksih, nič ne dogaja.

Nova stabilizatorja naj bi zmanjšala vrtinčenje zraka za dirkalnikom, kar bo omogočalo več prehitevanj. Nasploh je aerodinamika bolidov za sezono 2009 precej spremenjena, prepovedanih je namreč še nekaj pomagal, zato pa je prvič od leta 1968 dirkaču omogočeno, da sam prilagaja nekatere aerodinamične elemente. Dvakrat na krog bo namreč vsak dirkač lahko spremenil nastavitev sprednjega stabilizatorja na svojem bolidu (seveda z gumbom na volanu), ter s tem pridobil kakšno stotinko sekunde ali pa zgolj taktično prednost. Na splošno so aerodinamično dirkalniki manj učinkoviti, prišlo pa je tudi do nekaterih nejasnosti pri interpretaciji novih pravil. V vsakem primeru, ta veljajo za vse in bodo po vsej verjetnosti dejansko pripomogla k bolj zanimivim dirkam.

Pnevmatike

Od leta 1997 se je v formuli ena dirkalo na gumah z žlebovi. Tega je konec, saj se vračajo gladke, t.i. "slick" pnevmatike. S temi bi morala moštva nekako nadomestiti izgubo oprijema zaradi slabše aerodinamike, najbolj pa so se jih razveselili dirkači sami, ki so se zadnjih 12 let pritoževali zaradi pretirane obrabe in posledično izgube nadzora. Mehanični oprijem naj bi se brez žlebov izboljšal za okoli 20 odstotkov, a strokovnjaki predvidevajo, da bodo dirkalniki predvsem v hitrih ovinkih manj stabilni.

Dirkači bodo imeli na voljo še vedno dve različici gum, obe pa bodo morali na dirki tudi res uporabiti. Mehkejšo različico bo edini dobavitelj Bridgestone označil z zelenim trakom, sicer pa japonski proizvajalec ponuja štiri različice gum za suho vreme; super mehko, mehko, srednjo in trdo. Standardne gume za mokro stezo bodo odslej označene kot "intermediate", gume za ekstremno mokro vreme pa preprosto "wets".

Motorji

Izboljšanje zanesljivosti in nižanje stroškov! To je načelo, ki je vodilo Fio pri novem svežnju pravil, ki se nanašajo na motorje. Ti bodo odslej lahko delovali z največ 18.000 obrati na minuto, še lani so lahko z 19.000. Vsak dirkač bo imel v sezoni na voljo le osem motorjev, to pa pomeni, da bodo morali zdržati še enkrat večjo uporabo kot lani.

Za testiranja bo vsakemu moštvu dovoljena uporaba še štirih dodatnih agregatov na sezono. Ko bo dirkač presegel normo osmih motorjev, se bo vsak nastop kaznoval z izgubo desetih mest.

KERS

Letos lahko moštva prostovoljno uporabljajo tudi sistem za obnavljanje kinetične energije (Kinetic Energy Recovery System), ki bo del obvezne opreme postal šele v sezoni 2010. Gre za "zeleno pravilo", ki naj bi formulo ena naredilo bolj okolju prijazno. Ob uporabi KERS-a lahko dirkač v vsakem krogu pridobi 6,6, sekunde trajajoč sunek dodatne moči okoli 80 KM, ki ga bo lahko taktično uporabil pri prehitevanju.

Testiranje

Od sezone 2009 naprej je testiranje med sezono prepovedano. To pomeni en teden pred prvo dirko do 31. decembra. Pred in posezonska testiranja pa so omejena na 15.000 kilometrov.

Varnostni avto

Odslej bodo boksi odprti tudi v času, ko bo na stezi varnostni avto, dirkači pa se bodo lahko nekaznovano ustavili. Vseeno pa bo z elektroniko poskrbljeno, da se dirkaču v času, ko je na stezi varnostni avto, ne bi preveč mudilo v bokse in bi s tem ogrožal varnost sebe in ostalih dirkačev ter funkcionarjev. V trenutku, ko bo na stezo pripeljal varnostni avto, bo vsakemu dirkaču odmerjen minimalni čas v katerem se lahko vrne v bokse, pač glede na njegovo pozicijo na stezi. Sistem, ki bo povezal GPS in ECU bo meril čas v katerem se bo dirkač vrnil pred garažo, in če bo prehiter, mu kazen ne uide.

Tehtanje pred dirko

Po kvalifikacijah bo FIA objavila teže vseh dirkalnikov, ki bo gledalcem omogočala ugibanje o količini goriva v njih. Najmanjša dovoljena teža dirkalnika z dirkačem vred je sicer 605 kilogramov.