Barcelona drugi dom za moštva F1

Kljub temu, da neznank skorajda ni, pa zato izziv v Barceloni ni nič manjši. Zahtevna kombinacija hitrih in počasnih ovinkov ter abrazivna in ponekod zelo neravna asfaltna podlaga tako od dirkača zahtevata stoodstotno zbranost in kar najboljšo fizično pripravljenost. Posebej huda je obraba pnevmatik, nepredvidljivi vetrovi, ki se podijo prek steze pa mehanikom otežujejo iskanje optimalnih nastavitev dirkalnikov.

Za gledalce so najzanimivejše mesto ob stezi tribune ob prvem ovinku imenovanem Elf. Tam je namreč eno redkih mest, ki še omogočajo prehitevanja. Za dirkače pa sta zadnja dva ovinka - kombinacija se imenuje New Holland - eden največjih izzivov v sezoni. Z njiju morajo namreč v ciljno ravnino, na kateri dosegajo hitrosti prek 310 kilometrov na uro, prenesti kar največ hitrosti, saj nato sledi že omenjeni ovinek Elf, v njem pa se določajo zmagovalci in poraženci.

Zmag se je v letih 1991 in 1992 veselil britanski dirkač Nigel Mansell, leta 1993 sta v Kataloniji imela enega svojih epskih dvobojev Alain Prost in Ayrton Senna, uspešnejši pa je bil Francoz. Leto kasneje je v Barceloni zmago slavil Damon Hill, nato pa se je začelo obdobje Michaela Schumacherja, ki je s šestimi zmagami (1995, 1996, 2001, 2002, 2003 in 2004) najuspešnejši dirkač katalonskega prizorišča. Leta 1997 je zmagal Kanadčan Jacques Villeneuve, v letih 1998, 1999 in 2000 Finec Mikka Häkinen.

Od leta 2005 so se na najvišji stopnički odra za zmagovalce izmenjali trije dirkači; Kimi Räikkönen, Fernando Alonso in lani Felipe Massa.