SiolNET. Sportal Atletika
2,39

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kaj pomeni 475 centimetrov Tine Šutej?

Veteranka slovenske atletike je postala najboljša na svetu

2,39

termometer

Tina Šutej
Tina Šutej se je z novim državnim rekordom v skoku s palico izstrelila med kandidatke za medalje na največjih tekmovanjih. Foto: Peter Kastelic/AZS

Izkušena slovenska atletinja Tina Šutej je pretekli konec tedna navdušila na atletskem pokalu Slovenije in v Ljubljani v skoku s palico zmagala z novim državnim rekordom, ki jo trenutno uvršča na sam vrh svetovne lestvice najboljših rezultatov v tej mladi disciplini. Kako dober je zares rezultat 475 centimetrov, kolikor ji je uspelo preskočiti?

Tina Šutej Sportal Izjemna Tina Šutej do novega državnega rekorda, osupnil tudi mladi skakalec v višino!

Zelo, zelo dober, je odgovor na vprašanje, zastavljeno ob koncu uvoda članka, v katerem bomo poskušali orisati, kaj nov slovenski rekord v ženskem skoku s palico pomeni v svetovnem merilu.

Skok s palico v ženski konkurenci je zelo mlada disciplina, ki smo jo na velikih tekmovanjih prvič videli šele na evropskem prvenstvu leta 1998, na olimpijske igre pa je vstopila šele leta 2000.

Vzorec rezultatov, s katerimi lahko primerjamo sijajen državni rekord Tine Šutej, je tako veliko manjši od tistih, s katerimi bi ga lahko primerjali v moški konkurenci. Atleti so s palico namreč skakali že na prvih igrah pod petimi krogi. Tistih daljnega leta 1896 v Atenah.

Kljub temu ne bomo niti najmanj zgrešili, če zapišemo, da je preskočenih 475 centimetrov slovenske rekorderke rezultat, ki jo uvršča v sam svetovni vrh.

Trenutno je lastnica najboljšega rezultata sezone na svetu. Trenutno je lastnica najboljšega rezultata sezone na svetu. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Trenutno je številka ena na svetu

Trenutno jo v sezoni, ki iz znanih razlogov ni pravo merilo, ta rezultat uvršča na sam vrh najboljših rezultatov na svetu. Druga najboljša, Švedinja Michaela Meijedr, je letos preskočila 472 centimetrov.

V zadnjih desetih letih bi Šutejeva z novim osebnim rekordom na tej isti lestvici le enkrat, leta 2016, ostala zunaj deseterice najboljših na svetu. V letih 2014 in 2010 bi bila celo na "stopničkah". Na drugem in tretjem mestu.

Dvakrat bi postala olimpijska prvakinja

Za kako dober rezultat gre, potrjuje tudi pregled uvrstitev na velikih tekmovanjih, ki bi jih 32-letna Ljubljančanka s 475 preskočenimi centimetri zasedla, odkar je njena disciplina vstopila v svet atletike.

Le na zadnjih olimpijskih igrah od petih, na katerih je bila zraven njena disciplina, bi ostala brez medalje. V letih 2000 v Sydneyju in 2012 v Londonu bi bila zlata, v Atenah 2004 srebrna in 2008 v Pekingu pa bronasta.

Najboljše v skoku s palico z dozdajšnjih olimpijskih iger:

OI 2000 Sydney:

1. Stacy Dragila (ZDA) 460 cm
2. Tatiana Grigorieva (Avstralija) 455
3. Vala Flosadottir (Islandija) 450

OI 2004 Atene:

1. Jelena Isinbajeva (Rusija) 491 cm
2. Svetlana Feofanova (Rusija) 475
3. Anna Rogowska (Poljska) 470

OI 2008 Peking:

1. Jelena Isinbajeva (Rusija) 505 cm
2. Jennifer Stuczynski (ZDA) 480
3. Svetlana Feofanova (Rusija) 475

OI 2012 London:

1. Jennifer Suhr (ZDA) 475 cm
2. Yarlisey Silva (Kuba) 475
3. Jelena Isinbajeva (Rusija) 470

OI 2016 Rio de Janeiro:

1. Katerina Stefanidi (Grčija) 485 cm
2. Sandi Morris (ZDA) 485
3. Eliza McCartney (Nova Zelandija) 480

Z nastopi na velikih tekmovanjih ima že ogromno izkušenj. Z nastopi na velikih tekmovanjih ima že ogromno izkušenj. Foto: Reuters

S svetovnih in evropskih prvenstev bi imela 16 medalj

Svetovna prvenstva? Od enajstih, na katerih smo spremljali ženski skok s palico, bi medaljo osvojila kar osemkrat. Štirikrat bi bila zlata, trikrat srebrna in enkrat bronasta.

Na vseh dozdajšnjih evropskih prvenstvih z ženskim skokom s palico, bilo jih je osem, bi stala na stopničkah. Kar petkrat bi postala evropska prvakinja, se dvakrat okitila z naslovom evropske podprvakinje in le enkrat, na zadnjem evropskem prvenstvu leta 2018, pristala na najnižji stopnički. Okoli vratu bi si obesila bronasto medaljo.

Seveda rezultat Šutejeve ne pomeni, da bi vse te medalje tudi osvojila. Treba bi ga bilo namreč ponoviti tudi takrat, ko je najpomembneje, a jo nedvomno uvršča v svetovno špico.

Nekdanja mladinska svetovna podprvakinja

V mednarodnem merilu nova, stara slovenska rekorderka sicer še zdaleč ni avtsajderka. Ne nazadnje gre za atletinjo, ki je to, da je zelo nadarjena, potrdila že kot zelo mlada. Leta 2006 je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila srebro in napovedala, da bi lahko podobno počela tudi na članski ravni.

Po študiju v ZDA je njena rezultatska krivulja močno upadla, a se zdaj spet vrača in ima priložnost, da visoke napovedi izpred desetletja in pol potrdi tudi na članski ravni. Žal ne letos, saj so zaradi pandemije novega koronavirusa odpadli tako olimpijske igre kot evropsko prvenstvo, ki bi morala biti letos v Tokiu oziroma v Parizu, a bo imela novo priložnost že naslednje leto.

Lani se je uvrstila v finale svetovnega prvenstva v Dohi. Lani se je uvrstila v finale svetovnega prvenstva v Dohi. Foto: Reuters

Pohvali se lahko s štirimi finali z velikih tekmovanj

Na velikih tekmovanjih je sicer že nastopala. Večkrat. Lani je bila Šutejeva finalistka svetovnega prvenstva v Dohi, kjer je pristala na 13. mestu. V finalu je bila tudi na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru, kjer je bila 11., in na evropskem prvenstvu 2014 v Zürichu, kjer je finale končala še mesto višje. Deseta je bila tudi v finalu evropskega prvenstva 2010 v Barceloni.

Ob tem se lahko pohvali še z nastopi na treh svetovnih in treh evropskih prvenstvih na prostem. Zraven je bila tudi na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu.

Bo na velikih tekmovanjih kmalu stala tudi na stopničkah? Če bo ponovila ali še izboljšala letošnji izid sezone, bo zagotovo kandidatka. Na vseh dozdajšnjih velikih tekmovanjih bi namreč s tem rezultatom Sloveniji prinesla kup medalj. Če ji bo v prihodnosti vsaj eno, bo zelo zadovoljna. Držimo pesti.

Kaj je 475 centimetrov pomenilo na dozdajšnjih velikih tekmovanjih?

Svetovna prvenstva:

1999 Sevilla: 1. mesto
2001 Edmonton: 1. mesto
2003 Pariz: 1. mesto
2005 Helsinki: 2. mesto
2007 Osaka: 2. mesto srebrna
2009 Berlin: 1. mesto
2011 Daegu: 3. mesto
2013 Moskva: 4. mesto
2015 Peking: 4. mesto
2017 London: 2. mesto
2019 Doha: 7. mesto

Evropska prvenstva:

1998 Budimpešta: 1. mesto
2002 München: 1. mesto
2006 Göteborg: 2. mesto
2010 Barcelona: 1. mesto
2012 Helsinki: 1. mesto
2014 Zürich: 1. mesto
2016 Amsterdam: 2. mesto
2018 Berlin: 3. mesto

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 22
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin