Svetovni rekord Kallurjeve, tekla tudi Slovenca

Sonja Roman (Maribor 98) je bila druga v teku na 1500 m (4:08,16), Škofjeločan Matic Osovnikar (Mass) pa je v teku na 60 metrov zasedel sedmo mesto (6,69).

Na 1500 m je Romanova zaostala le za Kenijko Sylvio Kibet (4:07,46). "Zelo sem zadovoljna, ker sem celoten tek opravila uspešno. Po drugi strani pa sem kar malce jezna, saj je tekmovalka, ki je bila zadolžena za narekovanje ritma, tekla prepočasi in sem se ves čas 'zaletavala' vanjo. V zadnjih 300 metrih sem nameravala priti na čelo, vendar sem se malce ustrašila tega zaradi utrujenosti po petkovi tekmi. V zadnjih 150 metrih sem se zapletla s Francozinjo Bouchra Ghezielle, izgubila ritem in sem nato tekla nekaj časa za njo. Potem pa sem znova pospešila in si s finišem zagotovila drugo mesto," je pojasnila Romanova, ki ima osebni rekord 4:06,75.

"Pričakoval sem boljši rezultat, vendar očitno v tej sezoni ne morem hitreje kot okrog 6,70. Na dvoransko sezono se nisem posebej pripravljal, kar se pozna. Manjkal je pač tisti pravi psihološki naboj. Dosegel pa sem svoj namen in grem svež in motiviran v trening za poletno sezono," je po zadnji tekmi v tej zimski sezoni povedal Osovnikar. V kvalifikacijah je tekel 6,70 in zasedel peto mesto v prvi skupini, v kateri je slavil Američan Mike Rogers z najboljšim časom predtekov (6,62). Z dvema stotinkama hitrejšim časom in osebnim rekordom je Rogers zmagal v finalu, 6,60 pa je tekel tudi nekdanji svetovni prvak Kim Collins iz Svetega Krištofa in Nevisa, vendar je fotofiniš zmago prisodil Američanu

Portugalec Nelson Evora je v troskoku s 17,33 metra postavil najboljši izid sezone na svetu.

Prvo ime mitinga, ki si ga je ogledalo 4300 gledalcev, pa je bila Kallurjeva. Evropska prvakinja na 100 m ovire je za stotinko izboljšala prejšnji rekord rojakinje Ljudmile Engquist, ki je bil dosežen 4. februarja 1990 v Čeljabinsku. Engquistova se je pred drugo poroko pisala Narožilenko in je bila z dekliškim priimkom Leonova rojena v nekdanji Sovjetski zvezi, na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 pa je premagala srebrno Slovenko Brigito Bukovec in nedolgo po pridobitvi novega državljanstva postala prva Švedinja, ki je osvojila olimpijsko zlato v atletiki. Bukovčeva se je tedaj, zadnji dan julija, vpisala v zgodovino slovenske atletike in športa, saj je osvojila prvo medaljo v zgodovini slovenske atletike, prvo žensko posamično na poletnih igrah sploh, poleg tega pa je postavila še sedaj veljavni slovenski rekord (12,59).