Merlene Ottey

S kraljico športa se je pričela ukvarjati dokaj pozno, a je kasneje nadoknadila vse, kar je bilo zamujenega. Leta 1980 je prvič odpotovala na olimpijske igre in v Moskvi presenetila atletsko srenjo. V teku na 200 metrov je osvojila prvo olimpijsko medaljo - bila je tretja. Bronasti kolajni je na naslednjih šestih olimpijskih igrah dodala še tri srebrne (Atlanta 1996 - 100 in 200 metrov; Sydney 2000 – 4 x 100 m) ter nova štiri tretja mesta (Los Angeles 1984 – 100 in 200 metrov, Barcelona 1992 - 200 metrov, Atlanta 1996 – 4 x 100 metrov). Na svetovnem prvenstvu na prostem je nastopila že leta 1983 v Helsinkih in v teku na 200 metrov pristala na drugem mestu, medtem ko je bila s štafeto 4 x 100 metrov bronasta. Na naslednjih šestih svetovnih prvenstvih je osvojila še 12 odličij - še najbolj sta se v spomin vtisnili leti 1993 in 1995, ko je v Stuttgartu oziroma Göteborgu postala svetovna prvakinja v daljšem šprintu, na krajši razdalji pa zasedla drugo mesto (na Švedskem je bila druga tudi s štafeto 4x100 metrov).

Kar 28 medalj z največjih tekmovanj

Na dvoranskih svetovnih prvenstvih njena bera medalj ni nič manj spoštljiva. Trikrat je bila zlata, dvakrat srebrna in enkrat bronasta.

Skupno je osvojila kar 28 medalj z največjih atletskih dogodkov. V zgodovino atletike se je vpisala tudi s svetovnim dvoranskim rekordom v teku na 200 metrov - 13. februarja leta 1993 je v Lievinu v Franciji tekla 21,87. Dosežka kasneje ni uspelo preseči nobeni tekmovalki in tako bo bržkone tudi ostalo, saj je bila leta 2005 ta disciplina črtana z vseh velikih dvoranskih tekmovanj. Neponovljiv dosežek ji je uspel tudi v obdobju od maja 1989 do marca 1991, ko je zmagala na 73 tekmah zapored, kar prav tako ni uspelo še nobeni atletinji doslej …

Tekla za Slovenijo

Maja leta 2002 je dobila slovensko državljanstvo in že marca naslednje leto prvič nastopila s slovenskim grbom na prsih. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Birminghamu je v teku na 60 metrov zasedla nehvaležno četrto mesto in s časom 7,17 postavila državni rekord. V dresu Slovenije je nastopila tudi na svetovnem prvenstvu na prostem istega leta v Parizu in na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, kjer je zaradi poškodbe obstala v četrtfinalu teka na 200 metrov (v kvalifikacijah je s časom 22,72 postavila nov državni rekord), na pol krajši razdalji pa je dospela do polfinala in le za tri stotinke zgrešila veliki finale. Leta 2005 na svetovno prvenstvo v Helsinkih ni odpotovala zaradi poškodbe, zato pa nastopila na evropskem prvenstvu leto kasneje v Göteborgu. Pri, verjeli ali ne, 47 letih je legenda svetovnega športa, ki je za zaključek veličastne športne poti izbrala majhno Slovenijo, nastopila na svojem zadnjem velikem tekmovanju, svetovnem prvenstvu v Osaki.