Lahko Kozmus Sloveniji pribori še peto medaljo s SP?

Slovenija je na svoje prvo odličje na svetovnih atletskih prvenstvih čakala vse do leta 1999, ko je v Sevilli Gregor Cankar v skoku v daljino dosegel bronasto medaljo. V četrtem poizkusu je poletel 836 centimetrov in zaostal le za Špancem Lamelom Yagom (840 cm) in Kubancem Ivanom Pedrosom (856 cm). Slovensko veselje bi skoraj pokvaril Avstralec Taurima Jai, ki je v svojem zadnjem poizkusu za slovenskim rekorderjem zaostal za en sam centimeter.

Kozmus osvojil že cel komplet

Osem let kasneje je v Osaki Primož Kozmus v metu kladiva dosegel še en zgodovinski uspeh slovenske atletike. Stopil je še stopničko višje od Cankarja in se okitil s srebrom. Ko je že vse kazalo, da bo Brežičan zlat, je v zadnjem poizkusu, sicer prvi favorit tekmovanja Belorus Ivan Tihon, svoje orodje zalučal 83,63 m daleč in krepko presegel Kozmusovih 82,29 m.

Osaka je bila nasploh najuspešnejše prvenstvo za slovenske tekmovalce, saj so Kozmusov uspeh dopolnili še Brigita Langerholc, Marija Šestak, Miran Vodovnik in Matic Osovnikar. Langerholčeva je bila peta v finalu teka na 800 metrov, do medalje ji je zmanjkalo 90 stotink sekunde, peta je bila tudi Šestakova v troskoku, Vodovniku je uspel uspeh kariere s šestim mestom, Osovnikar pa se je kot edini belec uvrstil v finale kraljevske discipline – teka na 100 metrov – ter končal na sedmem mestu.

Kozmus je na zadnje prvenstvo v Berlinu prišel kot olimpijski prvak in je veljal za enega glavnih favoritov za zlato medaljo. Vlogo je upravičil, potem ko je že v drugi seriji povedel z metom 79,74 m, kar je bilo v tedanji konkurenci že dovolj za zlato. Kozmus je izid še izboljšal v peti seriji (80,15 m), zmagovalni dosežek pa mu je uspel prav v zadnji seriji, ko je že vedel, da je zlata medalja njegova. Kladivo je zalučal 80,84 metra daleč. Poljak Szymon Ziolkowski je bil drugi z dosežkom 79,30 m.

Na prvenstvo v južnokorejskem Daeguju Kozmus ni prišel kot favorit. Pred največjih dogodkom leta je imel zgolj 20. rezultat na svetovni lestvici, tudi čez kvalifikacije pa se je prebil šele z 10. rezultatom. V finalu je najuspešnejši slovenski atlet še enkrat dokazal, da je tekmovalec z velike tekme. Kladivo je vrgel 79,39 metra, boljša od njega pa sta bila le Japonec Koji Murofuši (81,24 m) in Madžar Krisztian Pars (81,18 m).

Z odličnim četrtim mestom se lahko pohvali Brigita Bukovec, ki je v teku na 100 metrov z ovirami blestela v Atenah. Medalja se ji je izmuznila za osem stotink sekunde. Kozmus ima poleg omenjenih medalj še peto mesto iz Pariza, kjer je dosegel enako daljavo kot četrtouvrščeni, do medalje pa mu je zmanjkalo 44 centimetrov. Peta je bila po diskvalifikaciji Kelli White in Marion Jones, ki sta bili kasneje pozitivni na dopinški kontroli, tudi Alenka Bikar v teku na 200 metrov v kanadskem Edmontonu. Na koncu se je izkazalo, da ji je do medalje zmanjkalo 12 stotink.

Slovenija se tako pred svetovnim prvenstvom v Moskvi lahko pohvali s štirimi medaljami v svoji vitrini, zbirka pa bi se predvsem po Kozmusovi zaslugi lahko po prvenstvu v ruski prestolnici še povečala.