Kobe, Buč in Kosmač trenirajo s prvaki

Vsak, ki vsaj malo pozna tekaško sceno, bi znal povedati, kje na svetu so najboljši pogoji za trening srednje in dolgoprogašev. To je dežela iz katere prihaja na ducate svetovnih in olimpijskih prvakov - Kenija. Že ob vstopu v mestece Iten, kjer leži tekaški kamp, lahko ugotoviš, kam si prišel, saj nad sabej lahko prebereš napis: ''Dobrodošli v Iten, dom prvakov".

V kampu trije Slovenci

Na priprave na olimpijsko sezono so se v Iten odpravili tudi trije slovenski tekači. Primož Kobe in Tone Kosmač imata izpolnjeni normi B za London, njuna želja pa je norma A, saj bi le tako lahko v britanski prestolnici nastopila oba, medtem ko ima Boštjan Buč svoj nastop v Londonu že zagotovljen. Zaradi stroškov, ki jih tak projekt zahteva, so tam brez trenerja, imajo pa zato družbo številnih tekačev. V kampu je poleg domačinov še celotna angleška in švedska reprezentanca. ''Vidi se, da je olimpijsko leto, saj so okoli nas same zvezde svetovne atletike. Tu so Mo Farah (svetovni prvak na 5000 m), Paula Radcliffe (svetovna rekorderka v maratonu), Abubaker Kaki (svetovni podprvak na 800 m), na treningih pa redno videvamo tudi Davida Rudisho (svetovni prvak na 800 m), Asbela Kipropa (olimpijski prvak na 1500 m), Abela Kiruija (dvakratni svetovni prvak v maratonu) …, " je na svoji spletni strani zapisal Kobe, ki ima od aktivnih slovenskih tekačev najboljši osebni rekord v maratonu (2;16,18).

V preteklosti je bilo veliko ugibanj, zakaj Kenijci (poleg Etiopijcev) dominirajo na tekaški sceni, nekaj odgovorov pa podaja Kobe že s tem, ko opisuje, kakšne so razmere v kraju, jer trenirajo: ''Mesto Iten leži na 2400 metrov nad morjem, na tej višini pa ti že ob normalni hoji primanjkuje zraka. Vsi ljudje tu so neizmerno suhi, lahko bi rekel, da ima večina tekaške postave. Življenje je zelo umirjeno, hrana pa izvrstna in zelo zdrava. Vse, kar jemo je 'bio'. Vsa zelenjava je pridelana na okoliških kmetijah, pri pripravi jedi pa skoraj ne uporabljajo maščob. Mesa je malo, a tisto, ki ga jemo, je zelo kvalitetno, saj so vse živali tu zelo suhe in se same pasejo. Moka je domača, tako dobrega kruha pa nisem jedel še nikjer."

Trening se začne zgodaj zjutraj

''Kenijski tekači trenirajo zgodaj zjutraj, pridružimo pa se jim tudi mi. Vstajamo malo pred šesto uro, ko je še tema in dokaj mrzlo. Z vseh možnih poti v popolni temi začnejo prihajati tekači. Zberemo se na križišču dveh makadamskih poti, pride pa nas tudi do 150 in na prste dveh rok bi lahko naštel tiste, ki maraton tečejo nad 2;15. Večina ga preteče okoli časa 2;10 ali pa ga še niso tekli. Trening se začne ob 6.15, ko se začne daniti. Začnemo počasi, potem pa se tempo stopnjuje," razlaga Kobe, ki se je na enem od dolžinskih treningov, ki se ga je udeležil tudi britanski zvezdnik Mo Farah, zaradi kratkega postanka na stranišču, skoraj izgubil, saj je zgubil stik s tekači, nato pa zgrešil pot, a se je na koncu vse srečno končalo.

''Ponedeljkovi teki so zanimivi, saj najboljši že od prvega kilometra 'nažgejo' hud tempo, belci pa eden za drugim počasi odpadamo in formiramo svoje skupine, nato pa se mučimo nadaljnjih 15 km. Ob torkih, ko je na sporedu trening na stezi, moraš biti pazljiv na pravila, saj je gneča izjemna. Istočasno lahko trenira tudi 170 tekačev. Tudi četrtkov 18-kilometrski 'fartlek' privabi okoli 150 tekačev, da se udeležiš tega treninga pa moraš biti dobro pripravljen in navajen te višine."

Slovenski tekači se bodo kmalu vrnili s priprav, želimo pa jim, da se bodo z mukami nabrani kilometri na kenijskih tleh, poznali na rezultatih v olimpijski sezoni.