Kristjan Čeh do naslova evropskega podprvaka: Pričakoval sem zlato

Sportal Šutejeva prejela kolajno in devet šivov

Triindvajsetletni Kristjan Čeh je tako naslovu svetovnega prvaka, ki ga je osvojil 20. julija v Eugenu, ko je z 71,13 metra dosegel tudi rekord prvenstev, dodal še naslov evropskega podprvaka.

Rekord EP je Čeh v Münchnu postavil v sredinih kvalifikacijah z zgolj z enim metom, ko so mu namerili 69,06 metra. Tedaj je za več kot tri metre presegel konkurenco. Alekna, drugi na SP, je tokrat Čeha v finalu premagal in mu odvzel tudi rekord EP. Šele drugič letos se je zgodilo, da Čeh na tekmi ni zasedel najvišje stopničke.

"Pričakoval sem zlato, v kvalifikacijah sem dosegel tudi rekord prvenstev. Nisem razočaran, drugo mesto je le drugo mesto. To je tudi moje prvo EP. Če sem zadovoljen z uvrstitvijo, pa z meti nisem. Slabi sicer niso bili, ni pa bil tehnično dober zaključek izmeta, zato so bile daljave krajše. Nobenega meta nisem prav zadel," je po tekmi dejal Čeh.

Kristjan Čeh je zlatu iz svetovnega prvenstva dodal še srebro iz evropskega. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

"Preveč sem bil nervozen in se mi je met povsem ponesrečil, 'zahaklal' sem ga. V drugi seriji je šlo bolje, a sem vedel, da to ne bo dovolj za zmago in tudi ni bilo. A mi nikakor ni uspelo, da bi res zelo popravil svoj dosežek. Kot da bi bil nek zid na 68 m in ni šlo dlje. Bilo je nekaj pritiska, bil sem v vlogi favorita, nastopil sem na največjem stadionu in pred največjo publiko doslej. Na SP Oregonu je bilo več kot pol manj gledalcev. Poraz sem doživel na drugi najpomembnejši tekmi sezone. Alekna je bil tokrat boljši in je moj največji tekmec v tem letu. Čez dve leti bom naredil vse, kar bo v moji moči, da mu zlato odvzamem."

Tretji je bil presenetljivo s 67,14 m Britanec Lawrence Okoye (67,14 m), nekdanji evropski prvak med mlajšimi člani (2011) in igralec ameriškega nogometa. "Nihče ni pričakoval, da bo Okoye tretji, da bo imel tako dober prvi met. Presenetil je vse. Na zmagovalnem odru se je tako zamenjala generacija," je še dejal Čeh. Četrti je bil Šved Simon Pettersson, srebrn na lanskih olimpijskih igrah v Tokiu (67,12 m), peti njegov rojak in olimpijski zmagovalec Daniel Stahl (66,39 m), šesti pa branilec naslova Andrius Gudžius iz Litve (65,40 m). Že po polovici finala je odpadel Avstrijec Lukas Weisshaidinger (65,48 m). Dobitnik brona na OI v Tokiu, SP v Dohi 2019 ter tudi tretji na prejšnjem EP v Berlinu je za eno mesto izboljšal dosežek s SP v Oregonu, a je na devetem mestu (63,02 m) ostal brez zadnjih treh serij.

Čeh je z drugim mestom osvojil deseto slovensko odličje na 25. prvenstvih stare celine, skupno pa tretje srebrno. Drugi mesti sta si pred tem pritekla še Stanko Lorger na 110 m z ovirami leta 1958 v Stockholmu in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m z ovirami.

Novi uspeh Lie Apostolovski

Lia Apostolovski bo po SP nastopila še v finalu EP. Foto: Peter Kastelic/AZS Slovenska atletinja Lia Apostolovski se je na evropskem prvenstvu v Münchnu uvrstila v nedeljski finale skoka v višino. V drugi kvalifikacijski skupini je razdelila prvi izid z 1,87 m.

Visoko je bila prek letvice na začetni višini 1,78 m. Na 1,83 m je bila tudi uspešna prvič, kot tudi na 1,87 m. V tem tretjem skoku se je letvica po dotiku že zelo tresla, a ni padla s stojala. Lia je prejšnji mesec na SP v Oregonu presenetljivo nastopila v finalu in osvojila 12. mesto.

Slovenska prvakinja je tako ostala v vodstvu še s tremi tekmovalkami in ga tudi ohranila, saj je skupaj le 13 skakalk ostalo v konkurenci. Nato so zaradi močnega naliva tekmovanje prekinili in končali. Lia Apostolovski bo tako v manj kot mesecu dni še drugič nastopila v finalu velike tekme. Na SP v Oregonu je osvojila 12. mesto.

"Vreme nam je bilo skakalkam zelo naklonjeno, saj ni deževalo edinkrat ravno takrat, ko smo tekmovale. Bilo pa so skoraj zimske razmere, da tako rečem, kar mrzlo je za ta čas. Vesela sem, da sem se dobro prilagodila razmeram. Počutila sem se dobro, dobro sem tudi pripravljena in sem se ponovno uvrstila v finale. Tam bom znova nastopila sproščeno, a osredotočeno in odločno. To je potrebno od najnižje višine naprej, ker vsaka poprava šteje," je povedala Lia Apostolovski, ki je bila odeta v bundo.

Foto: Peter Kastelic/AZS

Slovo obeh štafet 4 X 400 m

Jure Grkman, Lovro Mesec Košir, Ian Matic Guček in Rok Ferlan so bili 11. in so s časom 3:03,68 manj kot sekundo zaostali za 23 let starim slovenskim rekordom. "Deževati je začelo ravno, ko smo startali, a nas to ni zmotilo. Državni rekord je ostal za naslednje tekme, smo pa v zadnjih letih zelo izboljšali čas in projekt štafet zelo dobro poteka," je bila zadovoljen mladinski svetovni podprvak na 400 m ovire Guček.

"Nismo se žal uvrstili v finale, a brez Luke Janežiča smo manj kot sekundo oddaljeni od državnega rekorda. Luki želim, da se čim prej vrne po hudi poškodbi in sem prepričan, da mu bo ta naš nastop dodatna motivacija. Pomembno je tudi to, da smo tu ena najmlajših štafet," je poudaril Grkman, ki po težavah s poškodbo v tej sezoni dolgo ni našel prave forme.

"Vreme nam ni bilo naklonjeno, a smo zelo dobro tekli. Sem šel na polno od starta do predaje, tudi zadnjih 100 m sem zdržal, ko običajno zmanjka energije," je dejal Lovro Mesec Košir, Rok Ferlan, ki je tekel v zadnji predaji, pa ga je dopolnil: "Najbolje smo tekli v tej ali podobni sestavi doslej. Imeli smo tudi močno skupino, z doseženim pa smo lahko zadovoljni."

Foto: Peter Kastelic/AZS

Na 4 X 400 m so slovenski rekord, 3:02,70, Miro Kocuvan, Boštjan Horvat, Jože Vrtačič in vodja tokratne reprezentance Matija Šestak, tekli v polfinalu na svetovnem prvenstvu leta 28. avgusta 1999 v Sevilli.

Agata Zupin, Aneja Simončič, Maja Pogorevc in Anita Horvat so bile 13. in so s časom 3:31,57 le za šest stotink zaostale za izidom sezone, s katerim so junija v Alžiriji osvojile naslov sredozemskih podprvakinj. 

Slovenski rekord 3:30,90 so lani atletinje dosegle v podobni sestavi, le da je Jernejo Smonkar tokrat zamenjala Aneja Simončič, ki je prvič nastopila v članski ekipi na pomembni tekmi. "Zadovoljna sem, a smo lahko še hitrejše. Kljub slabšemu vremenu je bilo vzdušje na stadionu odlično."

Agata Zupin je v prvi predaji začela štafeti nastop in bila na drugem, tretjem mestu. "Tek je bil zelo dober. Pokazale smo dober napredek v tej sezoni," je povedala Zupinova, Pogorevčeva pa jo je dopolnila: "V Alžiriji je bilo vreme veliko boljše, zato je bil tek tu boljši. Vesela sem, da sta na EP obe štafeti, ker je tako veliko večji ekipni duh v reprezentanci."

Foto: Peter Kastelic/AZS

Hrovatova je tekla v zadnji predaji, če ne bi padla dan prej v kvalifikacijah na 800 m, ne bi bila v štafeti, ker bi le nekaj prej nastopila v polfinalu na 800 m. "Moj finiš, zadnjih 100 m, je bil dober in sem zadovoljna, tudi zato, ker sem prehitela eno tekmico. Še vedno pa imam grozne občutke po teku na 800 m dan prej. To je bila dobra, a zelo boleča šola za naprej," je povedala Anita Horvat.

Nizozemka do drugega zlata

V drugih končnih odločitvah dneva je Nizozemka Femke Bol zlatu na 400 m dodala naslov še na isti razdalji z ovirami (52,67). Na 200 m sta naslova osvojila Švicarka Mujinga Kambundji (22,32) in Britanec Zharnell Hughes (20,07), rojakinja slednjega Laura Muir je bila prva na 1500 m (4:01,08), Norvežan Karsten Warholm je ubranil naslov na nizkih ovirah (47,12), v troskoku je bila zlata Ukrajinka Marina Beh-Romančuk (15,02 m), na 3000 m zapreke pa Finec Topi Raitanen (8:21,80).

Sportal Povratnica Ratejeva in Mišmaš Zrimškova v finalu, smola Horvatove