Solinarji za en dan

Če bodo želeli, se bodo lahko celo prelevili v priložnostne solinarje ter obuti v taperine (solinarske cokle) in opremljeni z gaveri (lesena strgala) grabili morske kristale.

"Maketa" polja iz časov pred letom 1900 Predstavitveno polje ima tudi izobraževalno vlogo, saj med drugim omogoča spoznavanje petole (plasti, ki preprečuje stik soli z blatom). Kot pravi Dario Sau, ki v podjetju Soline skrbi za pridelavo soli, je projekt rezultat sodelovanja med solinarji, vodarji in drugimi delavci v solinah, ki so združili moči in po njegovih zamislih v soline umestili pomanjšano obliko starinskega solnega polja iz časov pred letom 1900.

"Gre tako rekoč za majhne in povsem samostojno delujoče soline z izparilnim območjem, kristalizacijskimi bazeni in drugimi pomožnimi tehničnimi sestavinami, kot je 'buža' za shranjevanje visokokoncentrirane slanice," pojasnjuje Sau. Dodaja, da je bila prav omenjena globoka, a obenem površinsko majhna "buža" nekoč izjemnega pomena, saj je služila kot zbiralnik slanice v primeru slabega vremena oziroma dežja, ki lahko v trenutku zelo razredči slanico in ogrozi solinarsko sezono. "Če pade 20 milimetrov dežja, se lahko pobiranje soli ustavi za kar osem dni, saj je treba čakati na ponovno kristaliziranje. Če so solinarji pravočasno v 'bužo' shranili visokokoncentrirano slanico, pa so lahko že naslednji dan nadaljevali pridelavo soli," sogovornik opisuje pomen zbiralnika.

Ločitev pridelovalnega in turističnega dela Če bo vreme ugodno, bodo lahko obiskovalci prve kristale soli nagrabili že konec junija.

Ob tem pa je treba vendarle dodati, da slednji ne bodo tako snežno beli kot na preostalih delih solin, saj se je gojena petola na predstavitvenih poljih šele začela formirati in ni tako trdna kot tista, ki ima že častitljivih 700 let. Sicer pa so se v KPSS za projekt odločili predvsem zato, ker želijo ločiti pridelavo soli za prehrambne namene od vsebin, s katerimi obiskovalce vabijo v obmorski slani svet.