Slovenski biotehnološki konzorcij bo raziskoval matične celice

Konzorcij želi pritegniti tako domače kot tuje investitorje, vlaganje pa pričakujejo tudi od države, je na novinarski konferenci na Nacionalnem inštitutu za Biologijo (NIB), na kateri so predstavili konzorcij, pojasnila predsednica NIB Tamara Lah Turnšek.

V konzorciju bo delovalo okoli 30 raziskovalcev V okviru konzorcija, ki med drugim kandidira tudi na razpisu ministrstva za visoko šolstvo za centre odličnosti, bo delovalo okoli 30 raziskovalcev, je pojasnil vodja odseka za zbiranje in predelavo krvotvornih matičnih celic na Zavodu RS za transfuzijsko medicino Miomir Kneževič.

Postavili bi lahko nacionalno banko za človeška tkiva

Sredstva, ki si jih obetajo iz omenjenega razpisa, bi lahko bila osnova za postavitev dobre nacionalne banke za človeška tkiva. To bo po besedah Lah Turnškove "finančno zahtevna naloga", ki pa bo dala možnost za raziskave, v katerih bi izolirali matične celice za različne terapije.

Celice bi rabili za raziskave in za zdravljenje Iz te baze bi lahko črpali tako celice za raziskave kot tudi za uporabo pri zdravljenju posameznih bolnikov. Ob tem je Saša Puhar iz podjetja Educell, ki prav tako sodeluje v konzorciju, izpostavila, da so v raziskavi v sodelovanju z ljubljanskim Univerzitetnim kliničnim centrom že uspešno uporabili matične celice za zdravljenje poškodb dolgih kosti.

Z matičnimi celicami so dosegli ponovno rast kosti Kot je pojasnila, so pri bolnikih z večjimi poškodbami stegnenice, ki so pred tem imeli že štiri ali več operativnih posegov, kosti pa se jim zaradi prevelike poškodbe niso mogle zarasti in so bili večinoma na berglah, s pomočjo matičnih celic dosegli ponovno rast kosti, bolniki pa so lahko spet hodili.

Kneževič: Domačo tehnologijo moramo izkoristiti

Slovenija ima po besedah Lah Turnškove prav zaradi svoje majhnosti velik potencial na tem raziskovalnem področju, saj je zaradi tega povezanost med inštitucijami večja, lažja je tudi sledljivost posameznih bolnikov in s tem spremljanje učinkovitosti. Tovrstne raziskave so v svetu v razmahu, Slovenija ima določen potencial in "tega vlaka ne smemo zamuditi", pravi Lah Turnškova. Ob tem Kneževič dodaja, da "če imamo določeno tehnologijo doma, bi to morali izkoristiti, ne pa, da jo bomo kasneje kupovali v tujini".

Raziskavam matične celice namenja veliko pozornost cela Evropa Evropa področju raziskav matičnih celic posveča veliko pozornost. Kot je navedel Kneževič, samo iz evropskih sredstev letno namenijo okoli 65 milijonov evrov za financiranje raziskav na širšem področju farmacevtske biotehnologije - večinoma za raziskave matičnih celic. To pa je le okoli štiri odstotke vsega denarja, ki ga države EU preko nacionalnih programov letno namenijo za take programe.

Za raziskave Evropa nameni 2,5 milijarde evrov letno

"Evropa letno za raziskave matičnih celic nameni okvirno okoli 2,5 milijarde evrov," je ocenil Kneževič. Na celotnem področju biotehnologij v Evropi deluje okoli 1200 podjetij (90 odstotkov se jih ukvarja z biotehnologijo v zdravstvu), vsako zaposluje v povprečju 50 ljudi, večinoma raziskovalcev.

"Z matičnimi celicami se zdravi vzroke, ne simptome" Matične celice so naravna osnova za regeneracijo telesa. Z njimi se ne bo zdravilo simptomov, kot z zdravili, temveč vzroke bolezni. "To je perspektiva za naslednjih 15 do 20 let," je pojasnil Kneževič. Po njegovih besedah si v roku 15 let obetajo "drastične premike" na področju regenerativne medicine.

Obetajo si, da bi zdravili tudi raka

Matične celice je mogoče izolirati iz različnih virov - na primer iz kostnega mozga, popkovnične krvi ali maščobnega tkiva. Obetajo si, da bo z njimi mogoče zdravljenje radiacijskih poškodb, mehanskih poškodb, opeklin, avtoimunskih bolezni, kot sta kronova bolezen ali diabetes, ter tudi raka, je navedel raziskovalec na Biotehniški fakulteti Peter Dovč.

"V te stvari je treba vlagati danes za prihodnost. Ne moremo sicer pričakovati čudežev, a prej kot bomo začeli, prej bomo imeli rezultate in bomo videli, ali je neka stvar dejansko zdravilo," je pojasnil Kneževič.

Kdo tvori konzorcij CMC?

Konzorcij CMC tvorijo Nacionalni inštitut za biologijo, Biotehnična in Medicinska fakulteta v Ljubljani, Onkološki inštitut Ljubljana, Zavod RS za transfuzijsko medicino ter podjetja Bia, BPK, Educell, Labormed, Pristop in TikhePharma.

Kaj so matične celice? Matične oz. izvorne celice so tiste celice, iz katerih se iz zarodka razvije organizem in v njem vsaka vrsta tkiva. Peščica jih v organizmu ostane vse življenje. Skrbijo za obnovo tkiv, laboratorijsko pa jih je mogoče umetno "specializirati" v mnoge druge tkivne celice, je pojasnil Dovč.