Slovenija uspešno predsedovala EU

Slovenija je bila prva med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, na čelu povezave oziroma ene od njenih osrednjih institucij, Sveta EU. Priprave na zahtevno nalogo so stekle konec leta 2005, predsedovanje pa je v glavnem potekalo v skladu z načrti. Slovensko predsedstvo v znamenju številnih tem Zahodni Balkan, energetsko-podnebni sveženj, ratifikacija Lizbonske pogodbe, izvajanje lizbonske strategije, medkulturni dialog ter odnosi z Rusijo so bili v ospredju pozornosti slovenskega predsedstva. To je imelo precej sreče, saj se mu v prvi polovici leta ni bilo treba ukvarjati s pomembnejšimi nepričakovanimi dogodki, ki se jih vsaka predsedujoča država najbolj boji.

Zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem je sicer vrgla nekoliko sence na slovensko predsedovanje, čeprav brez razloga. Predsedstvo namreč pri tem imelo posebne vloge, saj so postopki ratifikacije evropskih pogodb notranja zadeva vsake članice. Poleg tega so Irci, ki so edini o dokumentu odločali na referendumu, že od začetka dali jasno vedeti, da ne željo, da bi se katera evropskih institucij vključila v kampanjo.

Washingtonska diplomatska depeša glede Kosova burila duhove S Kosovom je povezana afera, ki je Slovenijo pretresla na samem začetku predsedovanja, a večjih posledic ni pustila. Washingtonska diplomatska depeša, katere vsebino je razkril časnik Dnevnik, naj bi dokazovala, da so ZDA Sloveniji še pred začetkom predsedovanja svetovale, kako naj ravna glede Kosova.

Vplivni britanski dnevnik Financial Times je ocenil, da si Slovenija zasluži pohvalo za "mirni profesionalizem v turbulentni fazi razvoja EU". Kljub majhnosti in neizkušenosti je država po pisanju časnika svoj mandat na vrhu EU zaključila z "zadovoljivo bilanco".