Slovenija bo (morda) dobila otok v Jadranu

"Podnebne spremembe se ne dogajajo samo v polarnih krajih in puščavah, temveč tudi v Sloveniji," je opozorila Vida Ogorelec Wagner s Slovenske fundacije za trajnostni razvoj ob napovedi potujoče razstave Slovenija 50+, ki se bo v torek, 16. februarja, javnosti prvič predstavila v Mercator centru Šiška v Ljubljani. Razstava prikazuje, kako drastično se Slovenija lahko spremeni Razstava, katere namen po besedah ustvarjalcev ni strašiti, temveč opozoriti, da je še možnost za ukrepanje, se bo v 14-dnevnih presledkih do konca julija zvrstila na 11 lokacijah po vsej Sloveniji. Na primerih znanih vedut Slovenije in mogočih razsežnostih neželenih posledic podnebnih sprememb, kot sta davek visokih temperatur in manjšanje vodnih virov, razstava nazorno prikazuje, kako drastično se Slovenija lahko spremeni.

Španski vzorniki vznemirili nepremičninski trg Navdih za razstavo Slovenija 50+ izvira iz Greenpeaceovega projekta PhotoClima, ki je s fotografskimi projekcijami na podoben način predstavil tovrstne učinke na primeru Španije. Čeprav je tudi ta razstava želela le opozoriti, da bi se črni prihodnosti posledic podnebnih sprememb lahko izognili, je PhotoClima nekatere na Iberskem polotoku dobro prestrašila: "Nepremičninski trgovci so tožili španski Greenpeace, češ da so s svojimi napovedmi občutno znižali cene nekaterih zemljišč in nepremičnin, ki bi lahko izginile zaradi podnebnih sprememb; na prvostopenjskem sodišču so tožniki izgubili," je povedala Ogorelec Wagnerjeva.

Industrijski napredek nepovratno obrnil temperaturne trende Avtorji razstave so prepričani, da je obveščenost javnosti prvi korak do učinkovitega ukrepanja in tudi ta razstava naj bi prispevala k temu. Temperaturna odstopanja so po industrijski revoluciji ubrala strmo pot navzgor. Na podlagi sprememb v zadnjih desetletjih lahko pričakujemo, da se bo do leta 2100 povprečna temperatura dvignila za od 2,5 do 7 stopinj.

Podatki o izpustih ogljikovega dioksida v zadnjem desetletju pa nas svarijo, da smo žal veliko bližji najbolj pesimističnemu scenariju, opozarja Gregor Vertačnik z Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje, prav tako sodelavec projekta. Obenem opozarja, da zaradi letošnje hladne zime ne smemo podcenjevati globalnega segrevanja: "Ne smemo mešati vremena in podnebja; podnebje je tisto, kar statistično pričakujemo, vreme pa to, kar dobimo." Ne nazadnje se je treba spomniti poletja 2003, ko je vročinski val prizadel domala vso Evropo, zlasti Francijo in severozahodno Italijo.

Vsaka stopinja več je usodna Ob segrevanju ozračja za eno stopinjo je usoda koralnih grebenov zapečatena, vsaka stopinja pa prinaša dodatno nepopravljivo škodo: pri dodatni stopinji začne propadati amazonski pragozd, že pri spremembi treh ali štirih stopinj bo ogrožena proizvodnja hrane, kar lahko pripelje do širših družbenih posledic, kot so okrepljeni begunski tokovi. Z eno stopinjo več odhajajo v zgodovino tudi gorski ledeniki, čemur sledijo potopi obmorskih mest in izumrtje devetih desetin živalskih in rastlinskih vrst – slednje napovedujejo že pri 6 stopinjah višji povprečni temperaturi.

Po podatkih avstrijskega projekta HISTALP lahko ocenimo, da je zdajšnja povprečna temperatura v Sloveniji približno za 1,3 stopinje višja od povprečja med letoma 1961 in 1990. "Nihanja so obstajala tudi prej, v obe smeri, a v zadnjih tridesetih letih gre samo še navzgor," opozarja Vertačnik, ki povzema napovedi, da nas čakajo zime z več in poletja z manj padavinami.

Reke bodo izginevale, morje pa bo potapljalo priobalne kraje Spremembe v padavinah se bodo odražale tudi na pretokih rek, ki bodo vedno manjši – ob desetodstotnem zmanjšanju padavin in segrevanju za poltretjo stopinjo pa bi kot prve žrtve med slovenskimi rekami najverjetneje usahnile tiste v Pomurju, občutno pa bi se zmanjšale tudi ostale. Presihanje rek bi imelo usodne posledice predvsem na kmetijstvo in turizem, so povedali ustvarjalci razstave. Po drugi strani pa se bo gladina morja dvigala – v najslabšem primeru tudi do 3 metre in to brez upoštevanja prispevka izginjajočih ledenikov in polarnih kap. Slovenija bi tako dobila otok v Jadranu, a si tega gotovo ne želimo na tak način.

Kje bomo smučali Posledice segrevanja se kažejo praktično povsod. Trenutno je v Avstriji, Švici, Italiji in Nemčiji 609 smučišč, ki imajo naravni sneg več kot 100 dni letno. Že ena stopinja segrevanja bi njihovo število oklestila za petino, vsaka naslednja stopinja pa bi stalila še 100 smučišč. Še najresneje je v Nemčiji, kjer bi že prva stopinja več pobrala dve petini vseh smučišč. Podatki sicer ne zajemajo Slovenije, a nam je lahko hitro jasno, kaj nas lahko doleti, če se le spomnimo, da je pri nas delež nizkoležečih smučišč približno tak kot v Nemčiji in da nimamo toliko visokogorskih smučiš kot naši severni in zahodni sosedje.

Vsak lahko prispeva k preprečevanju črnega scenarija Razstava Slovenija 50+ pravzaprav še najbolj želi spodbuditi posameznike, družbene skupnosti in podjetja k učinkovitemu ukrepanju in preprečevanju hudih posledic. V osmih akcijskih točkah lahko vsakdo prispeva k manjšanju posledic podnebnih sprememb, je eno od sporočil razstave.

Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 80 odstotkov se morda zdi nedosegljiv cilj, a v Veliki Britaniji so že sprejeli zakon, ki jih zavezuje, da to dosežejo do leta 2050. "Izkušnje iz preteklosti kažejo, da s kritično maso podpore nerešljive težave postanejo rešljive," spodbuja Ogorelec Wagnerjeva in kot primere navaja zmage nad težkimi bolezni in rasizmom, padec berlinskega zidu in tudi nastanek samostojne slovenske države. Štejejo že na videz majhni koraki, kot je večkratna uporaba nakupovalnih vrečk, seveda, če si za to prizadeva čim več ljudi. Ugašanje luči in naprav, ko jih ne uporabljamo, ločevanje odpadkov, smotrno nakupovanje z izbiro ekološko sprejemljivih izdelkov in storitev – vse to nas ne stane veliko, a prispeva lahko ogromno. Razstavo Slovenija 50+ so k odprtju pospremili z geslom: "Začnimo danes: enako dobro lahko živimo tudi, če ne zapravljamo lastne prihodnosti."