Sive vrane povzročajo veliko težav

S populacijo sive vrane na večini lovnih površin je v okviru obstoječe zakonodaje težko upravljati, povsem nemogoče pa jo je obvladovati v bližini urbanih naselij. Največ težav imajo kmetje zelenjadarji v okolici naselij Na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije so njeni člani lani in letos pogosto naslavljali zahteve za nujno ukrepanje v smeri zmanjšanja škod od sive vrane. Zaradi naraščanja populacije so se namreč občutno povečale škode na poljščinah, vrtninah in senenih balah skoraj po celi Sloveniji. Največje probleme imajo kmetje zelenjadarji v okolici naselij, kjer primestna krajina ne omogoča dovolj naravne hrane.

Lovci krijejo škodo v višini več deset tisoč evrov Škode največkrat nastajajo v spomladanskih mesecih in pozno poleti. Siva vrana, ki se jo lahko lovi, za lovce ni posebej zanimiva, vendar pa povzroča na nekaterih predelih za več deset tisoč evrov škode, ki jo morajo poravnati lovske družine. Te ponekod zaradi manjših prihodkov niso zmožne poravnati vseh škod, zato kmetje večkrat ostajajo brez odškodnin ali pa jih sploh ne prijavljajo, navajajo v zbornici.

Težave tudi na območju MOLa V Lovski zvezi Slovenije pa poudarjajo, sive vrane veliko problemov povzročajo na območju Mestne občine Ljubljana. Velike površine Golovca, Rožnika in tudi ravninski predeli znotraj avtocestnega obroča so izvzeti iz lovnih površin, s katerimi upravljajo lovske družine in predstavljajo idealna mesta za gnezdenje. Ob obilici hrane človeškega izvora so izpolnjeni vsi pogoji za bistveno povečanje številčnosti sivih vran.

Posledice tega povečanja pa občutijo meščani in druge ptice pevke na lastni koži, kmetovalci na svojih pridelkih in lovske družine neposredno tudi na drugih vrstah divjadi.

V preteklem letu je na lovsko zvezo poklicalo večje število predvsem meščanov, ki ugotavljajo, da so sive vrane in srake uničile številna gnezda drugih vrst ptic pevk in jih praktično pregnale z manjših zelenih površin in vrtov. Njihova vprašanja so bila usmerjena predvsem v zaščito izginjajočih drugih vrst ptic in njihovega petja. Zveza je bila obveščena tudi o dveh napadih sivih vran na območju Ljubljane neposredno na ljudi, ki so se končale tudi s telesnimi poškodbami.

Lovci za nastalo škodo lani plačali 3049 evrov Lani je 12 lovskih družin dobilo 16 zahtev za ocenitev in povračilo škode na kmetijskih pridelkih na lovnih površinah, povzročene s strani sivih vran. Po opravljenih ogledih so lovske družine povrnile nastalo škodo v višini 3049 evrov. Precej škode je tudi na nelovnih površinah.

Vrane ne delajo škode "doma" V lovski zvezi opozarjajo, da vrane gnezdijo in prenočujejo na nelovnih površinah, hranijo se in povzročajo škodo pa predvsem zunaj njih. Tudi zato je v preteklem letu večje število lovskih družin upravljavk lovišč podalo pobudo na ministrstvo za kmetijstvo za povečanje odstrela in podaljšanje lovne dobe.

Lani iz lovišč izločenih 4439 sivih vran Odločba kmetijskega ministrstva je bila po navedbah zveza izdana razmeroma pozno in praktično ni vplivala na odstrel, saj večina škod nastane do poletja. Tako je bilo lani iz lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine, izločenih 4439 sivih vran, od tega jih je bilo odstreljenih 4380.

Kmetijska zbornica poziva lovce k ustreznim ukrepom Kmetijsko gozdarska zbornica podpira prizadevanja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri reševanju te problematike, hkrati pa poziva lovske družine, da z ustreznimi ukrepi preprečijo ali omejijo nastajanje škode, ki jo povzročajo sive vrane.

Način izvajanja lova, tako na to kot tudi na druge vrste divjadi, predpisuje zakon o divjadi in lovstvu. Kot poudarjajo v lovski zvezi, vse od sprejema zakona v letu 2004 ni prišlo do nobene pobude za spremembe v smislu odprave neetičnosti. V okviru obstoječe zakonodaje je zato v populacijo sive vrane težko upravljati, poudarjajo v zvezi.