"Svojim otrokom bom svetovala študij ob delu"

Tina je le ena od številnih, ki redno pregledujejo prosta delovna mesta, pošiljajo prošnje in upajo, da se jim bo kdo oglasil nazaj. Ne samo, da ne prejme povabila na razgovor, velika večina potencialnih delodajalcev ji niti ne sporoči, da so njeno prošnjo na razpisano delovno mesto prejeli, a da žal iskanim pogojem ne ustreza. "Ali pa morda odgovorijo čez dva meseca," pripoveduje devetindvajsetletna sogovornica.

Po končani srednji ekonomski šoli v Kranju je študij nadaljevala na Fakulteti za organizacijske vede, smer organizacija in menedžment informacijskih sistemov. Zdaj se sprašujem, ali je bila to sploh dobra odločitev, ali ni morda študij preveč splošno zastavljen. "Med študijem namreč na primer nisem pridobila toliko znanja o informatiki in programiranju, da bi lahko za delovno mesto informatika konkurirala nekomu, ki je končal računalniški faks," razmišlja Tina, ki se je na zavod za zaposlovanje prvič prijavila, tik preden je leta 2010 diplomirala, saj je zaradi nepravočasno dokončanih študijskih obveznosti zaradi rojstva prvega otroka ostala brez statusa študentke. Študentsko delo ne šteje Med študijem je opravljala dela prek študentskega servisa. Dve leti je kot administratorka in promotorka (tako organizacijsko kot tudi vsebinsko) pomagala vodji prodaje v podjetju, ki se ukvarja s trženjem gospodinjskih pripomočkov, kopalniške opreme in izdelkov za dom. Pred tem je kar pet let v podjetju, ki se ukvarja s trgovino na drobno, opravljala delo prodajalke, svetovalke in skrbnice blagovnih znamk. "Skrbela sem za pospeševanje prodaje, ustrezno postavitev izdelkov, pripravljala mesečna poročila in naročala nove izdelke," pojasni ter doda, da sta komerciala in trženje tisti področji dela, ki jo najbolj zanimata, čeprav bi trenutno vzela marsikaj, kar bi ji prineslo "uradne" delovne izkušnje.

Redno zaposlitev je začela iskati prek različnih zaposlitvenih portalov, kot so mojedelo.com, zaposlitev.net, zaposlitev.delo.si, a žal neuspešno. Na zavodu je bila kljub izkušnjam, ki si jih pridobila prek študentskega servisa, kvalificirana kot iskalka zaposlitve brez delovnih izkušenj in brez delovne dobe. Ker sta si s partnerjem močno čim prej želela še enega otroka, je Tina kmalu spet zanosila. Šest mesecev po rojstvu drugega otroka se je spet prijavila na zavod za zaposlovanje in iskanje dela nadaljevala eno leto.

Službo si moraš najti sam A dobiti službo je bilo podobno kot zadeti glavni dobitek na lotu. "Zagotovo sem na teden poslala okrog dvajset prošenj, prejela pa sem samo eno vabilo na razgovor, ki sem se ga tudi udeležila. Čeprav so mi rekli, da to, da nimam izkušenj na področju, za katerega je bilo razpisano delovno mesto, ni ovira, so na koncu vzeli nekoga, ki je določene izkušnje že imel," pravi simpatična sogovornica, ki ji je nato načrte prekrižala še bolezen. "Ravno v času, ko sem bila na zavodu dogovorjena za skupinski sestanek s svetovalkami, sem izvedela, da imam raka dojke. Ker sem v šoku popolnoma pozabila sporočiti, da me na sestanek ne bo, sem zaradi neopravičene neudeležbe z zavoda po štirinajstih dneh prejela odjavno pismo, zaradi katerega se nato na zavod nisem smela prijavljati šest mesecev."

Zdaj se je Tina že tretjič vpisala na zavod za zaposlovanje. Ko spregovoriva o smiselnosti prijave, se strinja, da pravzaprav razen kakšnega razpisa, od prijavljanja na omenjeno institucijo ne vidi neke posebne koristi, saj ni upravičena do nobenega nadomestila.

"Pa tudi delo na zavodu se spreminja. Ko sem bila na primer prvič prijavljena, sem že čez en mesec prišla do svoje svetovalke, ko sem se prijavila drugič, pa do nje že nisem več mogla priti, kar je gotovo posledica tega, da je vedno več iskalcev zaposlitve. O prostih delovnih mestih skoraj ne obveščajo, dobila sem na primer eno sporočilo, da iščejo krovca strehe, enkrat pa so me obvestili o prostem delovnem mestu natakarice. Tudi možnosti brezplačnih dodatnih izobraževanj, kot je na primer tečaj računalništva, ki sem se ga nameravala udeležiti letos, ni več. Prijavljen si tako zgolj zaradi evidence, službo si moraš najti sam."

Želi le priložnost, da se dokaže Univerzitetna izobrazba, ki naj bi včasih veljala za zagotovilo za dobro plačano službo, Tini ne pomaga nič. "Lahko si priden na faksu in opravljaš študentska dela, a kaj ti pomaga, če ti ta ne služijo za referenco. Svojim otrokom bom po koncu srednje šole svetovala, naj si najprej poiščejo delo in nato zraven še študirajo, saj si bodo le tako lahko pridobili ustrezne izkušnje."

Trenutno s partnerjem živita z eno plačo, nekaj malega pa dobita tudi od doklad, a Tina pravi, da je že zdaj ob dveh otrocih težko, zato bo delo vztrajno iskala še naprej. Predvsem si želi, da bi ji nekdo dal možnost, da se dokaže. "Rada bi čim prej začela nekaj delati za polovični ali polni delovni čas. Trenutno bi, če bi mi delo ustrezalo, sprejela tudi to, da bi mi na začetku namesto plače ponudili zgolj kritje osnovnih stroškov. Samo, da se dokažem. Verjamem, da se lahko tudi veliko bolje izkažem od nekoga, ki že ima izkušnje, saj sem se pripravljena učiti in predvsem delati!"