Slovenija v letu 2008

Afera Patria

Obrambno ministrstvo je leta 2006 za izdelavo oklepnih vozil 8 x 8 izbralo finsko podjetje Patria in zavrnilo ponudbo domače Sistemske tehnike. Državni zbor je za najdražji orožarski posel po osamosvojitvi, ki za 135 oklepnikov predvideva 278 milijonov evrov, odredil parlamentarno preiskavo. Finski kriminalisti so zaradi suma industrijskega vohunstva, korupcije in podkupovanja pri poslih s Slovenijo priprli več oseb, generalni direktor Patrie Jorma Witakorpi pa je odstopil. Priprli so še Witakorpija, na črni listi osumljenih se je znašel še podjetnik Walter Wolf.

Finska TV je predvajala oddajo v zvezi z domnevnim podkupovanjem v aferi Patrija, odločilna oseba za sklenitev posla naj bi bila oseba »J«, ki je po mnenju avtorja oddaje Magnusa Berglunda, kar premier Janez Janša. Slednji je navedbe označil za čisto laž in konstrukt ter oddajo pripisal predvolilnemu času.

Smrt Janeza Drnovška

Po dolgotrajni bolezni je 23. februarja na svojem domu na Zaplani umrl bivši predsednik države in dolgoletni premier dr. Janez Drnovšek. 57-letni Drnovšek, ki se po predaji predsedniških poslov decembra lani ni več pojavljal v javnosti, je pred tem v nagovoru ob slovesnem odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta prvič spregovoril o raku, ki je zaznamoval tudi njegovo življenje.

Drnovšek je veljal za enega glavnih arhitektov uspešnega prehoda Slovenije iz nekdanje SFRJ v neodvisnost in kasneje v državo članico Evropske unije. Pred predsedniško palačo je na zadnji poklon in vpis v žalno knjigo množica ljudi čakala več ur, vlada pa je razglasila tudi dan žalovanja. Pogreb pokojnika je bil v družinskem krogu v predsednikovem rojstnem kraju v Zagorju ob Savi, kljub temu pa se ga je udeležilo 1000 ljudi.

Volitve v DZ

V Sloveniji so bile 21. septembra že pete volitve v državni zbor po osamosvojitvi Slovenije. Volilno kampanjo je pretežno zaznamovala afera Patria, tesen izid volitev pa je bil nekoliko presenetljiv. Čeprav so javnomnenjske ankete sprva kazale premoč Pahorjevih socialnih demokratov, se je trend poleti obrnil na desno in napovedi so kazale na ponovno zmago desnice. Vendar pa levi trojček, ki so ga sestavile stranke SD, Zares in LDS, mobiliziral volivce, odločno pa sta ga podprla še Zoran Janković in Milan Kučan.

Zmagovalka volitev je s 30,45 odstotka postala stranka SD, ki je po dolgotrajnih pogajanjih z levim trojčkom in stranko DeSUS sestavila vlado in zaprisegla 21. novembra. Predsednik vlade je postal Borut Pahor. SDS je z 28 poslanci postala najmočnejša opozicijska stranka.

Nesreča na HE Blanca

V začetku poletja se je na gradbišču nove hidroelektrarne Blanca pri Sevnici zgodila najhujša nesreča na vodi v Sloveniji. Med spustom dveh čolnov čez nevaren preliv jezovne zgradbe na reki Savi sta se kanuja s skupaj 14 osebami na krovu prevrnila, prelomila in potopila. Nemudoma je stekla reševalna akcija, vendar je reševalcem uspelo rešiti le eno udeleženko, za drugih 13 pa je bilo čolnarjenje usodno. Med žrtvami je bil tudi organizator spusta, sevniški župan in poslanec Kristijan Janc. V petih reševalnih dneh je sodelovalo več kot 1000 ljudi; za požrtvovalnost jih je odlikoval predsednik republike Danilo Türk, vlada pa je v spomin na žrtve tragedije razglasila dan žalovanja.

Predsedovanje EU

Slovenija je konec junija kot prva novinka EU uspešno končala polletno predsedovanje Svetu Evropske unije. Učinkovito je vodila pogajanja o Lizbonski pogodbi, Zahodnem Balkanu, lizbonski strategiji, energetsko-podnebnih ciljih in medkulturnem dialogu. Obenem si je Slovenija povečala prepoznavnost in ugled v Evropi in svetu. Med predsedovanjem so bila štiri zasedanja vrha EU s tretjimi državami, od katerih je bil v Sloveniji vrh EU-ZDA.

Da je šlo za prepričljivo zgodovinsko premiero Slovenije, so nam priznale tudi številne evropske države ter obisk predsednika prve svetovne velesile.

Obisk britanske kraljice Elizabete II.

Slovenija je jeseni gostila enega najpomembnejših obiskov v svoji zgodovini. Na povabilo predsednika države Danila Türka sta na tridnevni državniški obisk prišla britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški. Po prisrčnem sprejemu na ljubljanskem letališču se je kraljica podala na Brdo pri Kranju na sprejem h gostitelju, zvečer pa ji je predsednik priredil še slovesno večerjo. V edinem kraljičinem nagovoru med obiskom je monarhinja pohvalila korenite spremembe, ki so sledile osamosvojitvi in so po njenem mnenju plod izjemne energije, vizije in odločnosti naše države.

Seznam več kot 60 povabljenih iz političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih in družbenih krogov je sprožil bučne polemike o izbiri povabljencev. Nezadovoljni so bili predvsem v stranki SDS, saj na seznamu, z izjemo premiera in zunanjega ministra, ni bilo članov slovenske vlade.

Uvedba vinjet

Po slovenskih avtocestah se od 1. julija osebna vozila in motorna kolesa lahko vozijo le z vinjetami, medtem ko se sistem cestninjenja za tovorna vozila nad 3,5 tone ni spremenil. Nov način cestninjenja je začasen ukrep in bo veljal do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja konec leta 2010. Da je bil cilj dosežen, smo lahko videli že po prvem tednu delovanja, saj je uvedba zagotovila popolno pretočnost prometa na praktično vseh cestninskih postajah.

Dars je do konca septembra prodal okoli 2,1 milijona vinjet in skupaj s cestninami za tovorni promet imel večji denarni priliv kot v celotnem lanskem letu. Medtem ko smo Slovenci uvedbi vinjet večinoma naklonjeni, pa je ta razjezila sosednje države, še najbolj Hrvate. Oster opomin je Sloveniji izrekla tudi Evropska komisija.