Slovenija v letu 2009

Volitve v Evropski parlament

Prvo nedeljo v juniju so potekale volitve 736 članov Evropskega parlamenta (EP). Zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji je postala stranka SDS, ki je dobila 26,89 odstotka, sledi ji stranka SD z 18,48 odstotki glasov. Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopa sedem poslancev: Milan Zver (SDS), Romana Jordan Cizelj (SDS), Zoran Thaler (SD), Tanja Fajon (SD), Lojze Peterle (NSi), Jelko Kacin (LDS) in Ivo Vajgl (Zares).

Republiška volilna komisija je ugotovila, da glasovanje po pošti na območju Argentine ni bilo opravljeno in je razpisala izvedbo naknadnih volitev za 5. julij. Glasovanje po pošti ni spremenilo končnega izida.

Arbitraža ali "never ending story"

Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta 4. novembra Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi prinesel rešitev vprašanja meje med sosedama, ki se vleče že več kot 18 let.

Ob tem sta se v dvostranski deklaraciji, ki je priložena sporazumu, zavezala, da bosta vladi sporazum v dveh tednih po podpisu predložili parlamentoma v ratifikacijo. Hrvaški sabor je arbitražni sporazum že sprejel, slovenski pa mora pred obravnavo počakati na mnenje ustavnega sodišča. V opoziciji so poudarili, da vlada odgovornost prelaga na ustavno sodišče ter tava in išče rešitve za olajšanje politične situacije in zahtevala, da državni zbor o arbitraži odloča z dvotretinjsko večino, vlada temu nasprotuje. Več ...

Saga o Patrii

Mineva leto dni, odkar je finska televizija YLE objavila oddajo Resnica o Patriji, v kateri je takratnega premiera Janeza Janšo obtožila, da je pri poslu s patrijami prejel podkupnino. Obtožba do danes ni bila dokazana.

Finski preiskovalci so v Sloveniji opravili več zaslišanj. Med drugim so se pogovarjali z Janezom Janšo, ki je v zadevo vpletel nekdanjega predsednika Janeza Drnovška in nekdanjega premiera Antona Ropa ter pravi, da je " laž nesmrtna duša komunizma", saj tudi po enem letu ni nihče predstavil niti najmanjšega dokaza. Zaslišali so še poslovneža Rudolfa Lebana, slikarja Jureta Cekuto, brigadirja Antona Krkoviča in druge.

Sage o Patrii pa še ni konec, saj je časnik Delo, ki se je skliceval na navedbe glavnega finskega kriminalista v Kaja Erika Björkqvista, poročalo, da denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS. Björkqvist in SDS sta navedbe zanikala. Več ...

Slovenija postala polnoletna

25. junija 1991 je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti.

Ob 18. rojstnem dnevu samostojne Slovenije je predsednik vlade Borut Pahor dejal:« Brez bolečine in žalosti svojcev padlih v vojni za Slovenijo danes ne bi živeli v samostojni državi, ki živi in diha svobodo in ki ima znova sanje o svoji prihodnosti. Nobena generacija Slovencev po premierovih besedah ne sme nikoli pozabiti, da "smo dosegli svobodo samostojne države tudi z vojaškim uporom proti okupatorju, ki je takrat poskušal preprečiti našo svobodo in samostojnost". Več ...

Z bombo nad Pahorja

V poletnem mesecu so policisti na mejnem prehodu s Hrvaško prijeli moškega, ki naj bi načrtoval bombni napad na slovenskega premiera Boruta Pahorja.

Pri 59-letnemu Hrvatu, veteranu hrvaške domovinske vojne, so našli več bomb, sam pa je povedal, da je ena od njih namenjena Pahorju, medtem ko je hotel z ostalimi razstreliti slovenski parlament. Hrvat je iz žepa potegnil ročno bombo M75 in odvrgel varovalko ter zagrozil, da bo bombo vrgel na tla. Aktiviranje bombe je preprečil policist Aleš Cesar, ki ga je predsednik Pahor odlikoval. Več ...

Nova gripa

Novi virus gripe A (H1N1), ki so ga konec aprila odkrili v Mehiki, se je hitro razširil na vse celine sveta. V Sloveniji je bil prvi primer nove gripe uradno potrjen 19. junija. Na začetku novembra pa je na infekcijski kliniki v Ljubljani umrla že prva bolnica zaradi virusa nove gripe. Ves čas se, tako znotraj zdravniške in farmacevtske stroke kot v javnosti, krešejo mnenja ZA ali PROTI cepljenju gripe, ki se je tako razširila, da je tudi pri nas prerasla v pandemijo.

Število obolelih strmo narašča. Poleg okužbe s pandemskim virusom naraščajo tudi druge okužbe dihal, ugotavljajo na IVZ in navajajo, da je pogostost različnih okužb dihal narasla že na 1443,1 obolelih na 100.000 prebivalcev Slovenije. Doslej je bilo v Sloveniji laboratorijsko potrjenih 624 primerov okužbe s pandemsko gripo. Več ...

Družinski zakonik na prepihu

Predlog novega družinskega zakonika, ki med drugim predvideva izenačitev istospolnih zakonskih skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi ter gejevskim in lezbičnim parom daje možnost posvojitve otrok, je razdelil tako strokovno kot politično javnost. Sprožil je številne odzive, po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pa mu nasprotuje več kot dve tretjini državljanov. Možnost, da bi otroke lahko posvojili tudi istospolni, podpira le 22,7 odstotka vprašanih.

Med vsebinskimi spremembami, tako minister Svetlik, zakonik postavlja v središče otroka in njegove pravice, saj daje več možnosti posredovanja v družinsko skupnost, kadar se zazna, da prihaja do kršenja pravic, prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otroka. Več ...

Grozljivo odkritje v Hudi Jami

Spomladi so v rudniku Barbara rov v Hudi Jami pri Laškem odkrili novo množično grobišče. V jami so na petih metrih v prvem jašku, ki je globok okrog 48 metrov, doslej odkrili čez 300 trupel, kar pomeni, da je v tem jašku še okoli 2500 trupel. Trupla naj bi bila tudi v drugem in tretjem jašku. Preiskovalci doslej na truplih niso odkrili strelnih ran, zato domnevajo, da so ti ljudje umrli zaradi zastrupitve s plinom. V jami naj bi bili

Odkritje je ponovno sprožilo razprave o povojnih pobojih, o katerih je predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik dejal, da so se dogajali pod komando Josipa Broza-Tita. Evropski poslanec Lojze Peterle pa je izjavil, da smo priče potiskanju odgovornosti zunaj takratnega režima v Sloveniji, čeprav so pri nas vladali Slovenci. Več ...

Humar ostal v naročju Himalaje

Tomaž Humar, 40-letni alpinist se je smrtno ponesrečil med vzponom na nepalsko goro Langtang Lirung. Ostali smo brez enega najboljših slovenskih in svetovnih alpinistov.

Humar je preplezal več svetovnih gora, največ Himalajskih: Šiša Pangma (2002), edini osemtisočak, ki je cel na tibetanski strani, argentinsko Acongcagua (2003), poskusil je tudi na Jannu v Nepalu, Cholatse (2005) in na Nanga Parbat (2005).

Elizabeth Hawley, ena največjih poznavalk Himalaje, je pred Humarjevim vzponom na Daulagiri dejala: "Nor je, ampak nikakor ni neumen". Več ...