Pravna država a la carte

A tako silovitih in predvsem neprimernih napadov, kot smo jim bili priča po tem, ko je najvišja sodna instanca v državi s svojo razsodbo onemogočila njuno izvedbo (vsaj v primeru državnega holdinga je bila ta odločitev precej presenetljiva), si vendarle ni bilo mogoče predstavljati. Zgodil se je namreč pravi medijski pogrom zoper ustavno sodišče, predvsem njegovega predsednika, saj so se vrstile izjave raznoraznih avtoritet in "avtoritet", ki so ne samo izražale nasprotovanje tej odločitvi, ampak izrekale obtožbe o nekompetentnosti in spolitiziranosti te ustanove. Tako je na primer eden od dnevnih časopisov razsodbo pospremil z bombastičnim in tendencioznim naslovom Referendumska dvoličnost ustavnega sodišča.

Ta gonja je dobila svoj odmev tudi ob nedavnih demonstracijah. Protestniki, katerih ena od glavnih zahtev naj bi bila prav delovanje pravne države, so ustavne sodnike dodali na svoj seznam tistih, ki bi morali biti "gotovi". To je doživelo višek z mazaško akcijo, v kateri so z grozilnimi simboli pomazali hišo predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča.

Takšni odzivi dokazujejo popolno nerazumevanje koncepta pravne države. Ni se mogoče zavzemati za njeno uveljavitev, hkrati pa zahtevati malodane razpustitev najpomembnejše instance v pravosodnem sistemu zgolj zato, ker nekomu kakšna njena odločitev ni povšeči. Samo nasprotovanje odločitvam oblasti, tudi če gre za njeno sodno vejo, je nekaj povsem legitimnega in vsakdo ima pravico, da to nasprotovanje javno izrazi. Vendar pa ni mogoče sodnih odločitev – še posebej tistih, ki jih sprejme ustavno sodišče, nad katerim je samo še modro nebo, kot se je nekoč izrazil eden od njegov nekdanjih predsednikov – spoštovati samo takrat, kadar se z njimi strinjamo. Na ta način bi družba zapadla v popolno arbitratnost. Zato je spoštovanje sodnih odločb, s katerim imajo mnogi v tej državi – na čelu s politično elito – velike težave, zelo pomemben dejavnik pri uspešnem delovanju pravne države.

Tisti, ki zdaj tako vehementno napadajo ustavno sodišče, so mnogokrat v preteklosti, ko so jim bile odločbe ustavnega sodišča po volji – recimo v primeru t. i. izbrisanih – trdili, kako jih je treba striktno spoštovati. Tedaj so problematizirali že samo kritiziranje teh odločb. Tako da če že zdaj komu pripisujejo dvoličnost, naj začnejo pri samih sebi.