Hilda

Pred koncem leta 2010 smo lahko brali o mladih mariborskih podjetnikih, ki so ustanovili podjetje, zaposlili delavko, jo zavarovali in hoteli ubiti. Njihove nadobudne poslovne kolege bi rad opozoril na dejstvo, kako je delavce že pred sto leti pojmoval veliki industrialec in Hitlerjev občudovalec, Henry Ford. Za sestavo avta Model T je bilo potrebnih 7.822 različnih delovnih operacij in "ugotovili smo, da jih 670 lahko opravi človek brez nog, za 2.637 mora imeti eno nogo, dve operaciji človek brez rok, 715 človek z eno roko in deset slepec." Skratka, Ford ni na dele razstavil le delovnega procesa, marveč tudi delavca. A bil je prezgoden za tedanje stanje medicinske vede – danes bi lahko delavce prodajal po organih! Po eni strani so tako mariborski podjetniki pokazali, da sledijo duhu časa, po drugi strani pa so ostali pri davno preživetem, celo fevdalnem razmišljanju, ki delavca in njegovo telo pojmuje celotno, holistično, ne moderno, po kosih, kar resno vzbuja skrb v inovativnost sodobnih generacij slovenske poslovne elite.

Papež je leta 2009 izdal prav encikliko o problemih sodobnega sveta, tudi gospodarskih: "Da bi lahko gospodarstvo delovalo pravilno, mora sloneti na etiki". Ko so novinarji Financ izrecno vprašali Lojzeta Peterleta, ki je na temo enciklike pripravil celo predavanje z naslovom Ljubezen v resnici, kaj meni o Hildinem ravnanju, je odgovoril: "Ne vidim povezave med njo, kar je bila v političnem smislu, in njo po odhodu v gospodarstvo. Obžalujem razvoj dogodkov v Vegradu. Ker informacije o dogajanju v Vegradu dobivam le iz medijev, si ne upam postavljati nobenih sodb."

Hildine korake od slabega poslovodenja v področje kršenja osnovnih etičnih norm sem spremljal po medijih, ki so me obilno zalagali z novicami, a z izjemo: slovenski katoliški tisk je o vidni pripadnici krščanske vere, nekaj časa tudi vodilni članici Slovenskih krščanskih demokratov, molčal. Iskanje njenega imena po člankih najde le udeležbe pri slavnostnih mašah in okroglih mizah (in še te čudežno izginejo v zadnjem letu), nobene druge omembe. Zakaj ne?

Pri prvih se torej pripravljate, da bo vaše dejanje etično, ko ga boste morali storiti. Pri drugih je pomembno, da ste pravega prepričanja, vse ostalo je drugotnega pomena, vključno z dejanji. Vam pač spodrsne, greste k spovedi, dobite pokoro, vaše prepričanje pa ostaja nedotaknjeno. Zato lahko nastane hud razcep med prepričanjem in dejanji – v prepričanju ste etičen zgled svetosti, delujete pa čisto drugače, a ker ima prepričanje prednost, ste naš. Tisti, ki nima tega prepričanja, ni naš, in so lahko njegova dejanja visoko etična, a kljub temu nevredna omembe. Krščanstvu podobna religija je komunizem in starejši občani se lahko spomnijo najhujše možne kazni, izključitve iz partije: nenadoma niste več naš in s tem niste več človek. Hilda je neprestano obdržala pravo prepričanje, torej je ostala naša. In ker je naša, ne moremo o njej reči ničesar slabega.

Kar nas privede do dejstva, ki Cerkvi v današnjem svetu najbolj škodi: ni sposobna obsoditi dejanja, če je prepričanje pravo, če je človek naš. Zato molči znova in znova. Izginuli denar za družino pokojnega delavca je bila le ena od mnogih priložnostih, da bi se pojavil sodobni Martin Čedermac in javno vprašal: "Čakajte malo, ja, kaj pa počnete?" In s tem, da bi obsodil dejanje naših, bi si šele pridobil moralno pravico soditi o dejanjih njihovih.