Energetika 2.0
Zeleni prehod
Torek, 23. 6. 2026, 4.06
4 tedne, 1 dan
Sončna elektrarna Solker: s hranilniki do rezultata, ki je presenetil tudi investitorje
Sončne elektrarne same po sebi niso več dovolj. V svetu, kjer cene električne energije vse bolj nihajo, postajajo hranilniki in pametno upravljanje energije ključni element uspešne energetske investicije. Projekt Solker kaže, kako lahko ta prehod v praksi bistveno izboljša izkoristek proizvedene energije in ekonomiko celotnega sistema.
Še pred nekaj leti je za lastnike sončnih elektrarn veljalo preprosto pravilo: več elektrike ko proizvedeš, več zaslužiš. Danes ni več tako. Zaradi hitre rasti obnovljivih virov energije in vse več sončnih elektrarn so se razmere na energetskih trgih močno spremenile. V času največje proizvodnje so cene električne energije pogosto zelo nizke, občasno celo negativne. To pomeni, da za uspešnost projekta ni več odločilno le, koliko energije proizvedeš, temveč predvsem, kako in kdaj jo prodaš.
Zato v sodobni energetiki vse pomembnejšo vlogo prevzemajo hranilniki energije in napredni sistemi za upravljanje, ki omogočajo shranjevanje električne energije v času nizkih cen ter njeno uporabo ali prodajo takrat, ko je njena vrednost višja.
Kako velik vpliv lahko imajo takšne rešitve na ekonomiko projekta, kaže primer elektrarne Solker. Sončno elektrarno, ki je bila sprva zasnovana kot klasičen proizvodni objekt, so njeni lastniki postopoma nadgradili v napreden energetski sistem, ki združuje proizvodnjo električne energije, hranilnike energije in aktivno upravljanje na energetskem trgu.
Za elektrarno Solker stojijo podjetja TEH-SVET in TRING, ki združujejo znanja s področij energetike, trgovanja z električno energijo, projektiranja, izvedbe in upravljanja energetskih sistemov. Elektrarna danes ne predstavlja zgolj proizvodnega vira električne energije, temveč tudi razvojno okolje za preizkušanje naprednih pristopov upravljanja energije in novih poslovnih modelov v energetiki.
Dr. Karol Peršolja, direktor podjetja ENER-PRO
O tem, kako je nastajala zgodba elektrarne Solker, zakaj so se odločili za nadgradnjo s hranilniki energije in kakšne rezultate dosegajo v praksi, smo se pogovarjali z dr. Karolom Peršoljo, direktorjem podjetja ENER-PRO in enim od soustvarjalcev projekta, dodatna pojasnila o delovanju sistema, trgovanju z električno energijo in prihodnosti tovrstnih rešitev pa je podal tudi Peter Šorli, direktor podjetja TEH-SVET.
Od 300 kilovatov do 1,2-megavatne elektrarne
Elektrarna Solker je svojo današnjo obliko dobivala postopoma. Njeni lastniki so projekt prevzeli v fazi, ko je bila predvidena sončna elektrarna z močjo približno 300 kilovatov. Ob pregledu lokacije in že pridobljene dokumentacije so prepoznali potencial za bistveno večjo proizvodnjo električne energije.
Projekt so zato postopoma razvili do skupne moči 1,2 megavata. Elektrarna je s tem prerasla okvir klasične sončne elektrarne in postala tudi razvojno okolje za preizkušanje novih pristopov na področju energetike.
Kot pojasnjujeta sogovornika, je bil eden od ključnih ciljev ugotoviti, kako lahko proizvajalec električne energije iz pasivnega ponudnika postane aktivni upravljavec energije, ki se prilagaja razmeram na trgu in išče dodatne možnosti za ustvarjanje vrednosti iz proizvedene elektrike.
Prav ta premik je v zadnjih letih postal ena osrednjih tem sodobne energetike.
Zakaj danes ni več dovolj samo proizvajati elektrike?
Ko so pred desetletjem ali več nastajale prve večje sončne elektrarne, je bila logika preprosta: več proizvedene električne energije je pomenilo več prihodkov. Lastniki elektrarn so se osredotočali predvsem na povečanje proizvodnje, saj so bile tržne razmere razmeroma predvidljive.
Danes je slika precej drugačna. Število sončnih elektrarn v Evropi in Sloveniji se je močno povečalo, zaradi česar v sončnih urah na trg prihajajo velike količine električne energije. Posledično so cene elektrike ravno v času največje proizvodnje pogosto najnižje, občasno pa celo negativne.
"Pred nekaj leti je bilo najpomembneje proizvesti čim več energije, danes pa sta ključnega pomena tudi čas proizvodnje in čas prodaje," pojasnjuje Šorli.
Za lastnike sončnih elektrarn to predstavlja pomemben izziv. Če elektriko prodajajo v trenutku, ko jo na trg oddaja večina drugih proizvajalcev, zanjo praviloma dosežejo bistveno nižjo ceno. Prav zato postajajo vse pomembnejše rešitve, ki omogočajo večjo prilagodljivost pri upravljanju proizvedene energije.
In prav tu se začne zgodba hranilnikov energije.
Nadgradnja, ki je spremenila ekonomiko projekta
Ko so v elektrarni Solker analizirali gibanje cen električne energije na trgu, so hitro ugotovili, da proizvodnja energije ne bo dovolj za doseganje pričakovanih finančnih rezultatov. Iskati so začeli način, kako proizvedeno energijo zadržati in jo uporabiti ali prodati v ugodnejšem trenutku.
Odgovor so našli v hranilnikih energije. "Današnje razmere na trgu narekujejo, da se tovrstne investicije nadgrajujejo tudi s hranilniki energije, saj ti omogočajo učinkovitejše upravljanje proizvedene električne energije," pojasnjuje dr. Karol Peršolja.
V okviru projekta so zato sončno elektrarno nadgradili s hranilniškim sistemom podjetja NGEN. S tem so pridobili možnost, da energijo, proizvedeno v času nižjih cen, shranijo in jo uporabijo ali prodajo takrat, ko je njena vrednost na trgu višja.
Kako danes sodelujeta sončna elektrarna in hranilnik energije?
Na prvi pogled je logika delovanja preprosta. Sončna elektrarna proizvaja električno energijo, hranilnik pa omogoča, da se ta energija ne odda nujno takoj v omrežje.
V praksi je sistem precej bolj dinamičen. Upravljalni sistem v vsakem trenutku ocenjuje razmere na trgu, stanje hranilnika in druge pomembne podatke ter na tej podlagi odloča, ali je bolj smiselno energijo oddati v omrežje ali jo začasno shraniti.
To pomeni, da se lahko električna energija, proizvedena sredi dneva, ko so cene nizke, shrani v hranilnik in se na trg sprosti pozneje, ko je njena vrednost višja.
Po besedah sogovornikov je prav možnost časovnega premika energije ena največjih prednosti hranilniških sistemov. Omogoča namreč precej večjo prilagodljivost kot klasičen model, pri katerem je treba vso proizvedeno energijo prodati v trenutku nastanka.
Elektrarna Solker tako danes ne deluje več zgolj kot proizvodni objekt, temveč kot celovit energetski sistem, ki proizvodnjo in shranjevanje energije povezuje v enoten proces.
Ko hranilnik energiji poveča vrednost
Najboljši kazalnik učinkov takšnega pristopa so konkretne številke.
V podjetju Solker ocenjujejo, da se tržne cene električne energije iz sončnih elektrarn brez možnosti shranjevanja pogosto gibljejo med 25 in 50 evri za megavatno uro. Z uporabo hranilnika energije in aktivnim upravljanjem proizvedene elektrike pa so v elektrarni Solker v povprečju dosegali okoli 117 evrov za megavatno uro.
Tudi dr. Peršolja poudarja, da brez hranilnika pričakovanih finančnih rezultatov ne bi mogli doseči. Po njegovih besedah lahko hranilniški sistem v primerjavi s klasičnim modelom prodaje električne energije prinese tudi od dva- do trikrat višji finančni učinek.
Od proizvajalca elektrike do aktivnega upravljavca energije
Če je bilo nekoč dovolj, da je sončna elektrarna proizvajala čim več električne energije, današnji energetski trg zahteva bistveno aktivnejši pristop.
Dr. Karol Peršolja, direktor podjetja ENER-PRO
V elektrarni Solker zato pomembne vloge ne igrajo le sončni moduli in hranilniki energije, temveč tudi podatki, napovedi in sistemi za upravljanje. Ti omogočajo sprejemanje odločitev o tem, kdaj energijo shraniti, kdaj jo oddati v omrežje in kako čim bolje izkoristiti razmere na trgu.
Kot poudarjajo v podjetju TEH-SVET, uspeh energetskih projektov danes ni več odvisen zgolj od moči elektrarne, temveč vse bolj od kakovosti odločitev. Dobre napovedi proizvodnje, gibanja cen električne energije in drugih tržnih dejavnikov lahko pomembno vplivajo na končni rezultat.
Prihodnost sončnih elektrarn? Hranilniki bodo postali standard
Če so bili hranilniki energije še pred nekaj leti predvsem dopolnilna tehnologija, sogovornika danes ne dvomita več, da bodo postali sestavni del večine večjih sončnih elektrarn.
Razlog je preprost. Z naraščanjem deleža obnovljivih virov energije bodo nihanja cen električne energije postajala vse izrazitejša, s tem pa bo rasla tudi potreba po večji prilagodljivosti energetskih sistemov. Hranilniki pa omogočajo prav to, da proizvedena energija ni vezana izključno na trenutek proizvodnje.
V prihodnje bodo sončne elektrarne, hranilniki energije, napredni sistemi za upravljanje in aktivno trgovanje z električno energijo vse bolj povezani v enoten energetski ekosistem. Uspešni bodo predvsem tisti projekti, ki bodo znali proizvedeno energijo ne le ustvariti, temveč jo tudi optimalno uporabiti.
Elektrarna Solker je eden od primerov, ki že danes kaže, kako bi lahko bil videti ta razvoj. Iz klasične sončne elektrarne se je razvila v sistem, ki proizvodnjo energije povezuje s shranjevanjem, upravljanjem in prilagajanjem razmeram na trgu. Prav v tej povezavi pa številni strokovnjaki vidijo eno ključnih smeri razvoja sodobne energetike.
