Zobozdravnik iz Nove Gorice odhaja na puščavski Dakar

Avantura za zasebnike, ki iščejo svoje sanje Človek je vedno rad iskal lastne meje, se veselil sožitja z naravo in hotel zaživeti svoje neuresničene sanje. Takšne so bile pred 34 leti tudi izhodišča ustanoviteljev danes prestižne puščavske dirke Dakar. Ko je bila še doma v Afriki, je ponujala črno-belo podobo vsakdanje bede črne celine, neizprosne puščave, najbolj pristnega in neokrnjenega dela našega sveta ter vrhunske tehnologije v dakarski karavani.

Toda Dakar je bil v svojem bistvu predvsem avantura za tiste udeležence, ki so v puščavo odšli ne po zmago, temveč po svoje življenjske sanje. Doživeli so jih prvoosebno v dnevni vročini in nočnem peklenskem mrazu ter vseh neprespanih nočeh do cilja dva tedna dolge dirke.

Novak: Pred enajstimi leti sem čez noč odšel na prvi Dakar Zato pravi junaki niso bili tovarniški zvezdniki, ki so na Dakarju lovili zmage, temveč vsi preprosti zasebniki. Povsem vsakdanji ljudje z željo po preizkusu samega sebe v krutem okolju. Zastavili so svoj čas in denar ter postali novodobni puščavski nomadi.

Med temi avanturisti bo januarja v Južni Ameriki, kjer je Dakar doma zadnjih pet let, v vlogi aktivnega tekmovalca tudi Darij Novak iz Nove Gorice.

Že petnajst let ima v Novi Gorici svojo zasebno zobozdravstveno ordinacijo, ob tem paciente oskrbuje še prek koncesije v javnem zavodu. Po izobrazbi je oralni kirurg, januarja bo paciente za dobra dva tedna prepustil svojim sodelavcem.

"Leta 2002 sem dobesedno čez noč dobil klic iz puščave. Rezerviral sem letalsko vozovnico do juga Mavretanije, kjer smo najeli terensko vozilo in se odpeljali do cilja ene izmed etap Dakarja. Hoteli smo počakati Mirana Stanovnika, a mu je žal pred tem že zgorel motor," se svojega prvega stika z Dakarjem spominja Novak.

V službi zobozdravnik, dopusti v puščavi s terencem Novak v puščavi sicer ni novinec, saj se je že leta 2004 s svojim vozilom priključil spremstvu Stanovnika, pozneje pa se je udeležil tudi različnih manjših vztrajnostnih relijev v puščavi. Sam pravi, da ga je Afrika hitro očarala in se je zato tja rad vračal. Potem ko je več let nabiral izkušnje, je zdaj v njem dorasla tudi želja po največjem izzivu.

"Vsak dan delam z ljudmi in pri takem delu je treba najti tudi ventile za sprostitev. Nekateri hodijo v naravo, jaz pa sem se zaljubil v puščavo in avtomobile. Dakar bo letos izredno velik izziv. Povsem nekaj drugega je tam voziti v spremstvu ali pa dejansko voziti v konkurenci. Na ogromno stvari je treba misliti. Toda ekipa mojih prijateljev je zdaj dovolj stabilna, da si upamo oditi tudi na največji reli," razlaga Novak, sicer rojeni Idrijčan.

Na letošnjem Dakarju ga čaka trinajst etap na brezpotjih Argentine, Bolivije in Čila.

Namesto odslužene toyote landcruiser letos novi volkswagen amarok V prostorih njegove ekipe pri Novi Gorici je na stenah več fotografij z afriških avantur. Tam sta parkirana tudi dva terenska avtomobila. Stara rdeča toyota landcruiser, ki je nekoč nudila asistenco tudi Stanovniku in je Novaka peljala na prve offroad relije, bo tokrat ostala doma. Novak je namreč za odhod na dakarsko preizkušnjo življenja pripravil novega volkswagna amaroka.

"Že kako dobro leto ga pripravljamo in preizkušamo. Smo pač zasebna ekipa in rad se pošalim, da brez moje ordinacije tudi tega avtomobila ne bi imeli," dodaja Novak, ki je te dni avtomobil in ekipo odpeljal na resnejši trening v puščavo in na brezpotja Tunizije.

Slovence čaka bitka z vzdržljivostjo tehnike in duha Novak pri projektu seveda ni sam. Njegov sovoznik bo Boštjan Leskovec, v njegovi ekipi pa bo na letošnjem Dakarju tudi državni prvak v reliju Aleks Humar. Najbrž bo po trasi vozil asistenčno vozilo.

Zasebniki si na Dakarju seveda želijo predvsem videti cilj. Čeprav danes dirka ni več doma v Afriki, temveč Južni Ameriki, ni zato nič manj zahtevna. Trpi tako dirkaška tehnika, ki pri vozilih zasebnikov, kot bodo Slovenci, seveda ni tako tehnološko razvita kot pri tovarniških specialkah z vrha skupne razvrstitve.

V krutem ritmu vsakodnevnega dirkanja, nočnega servisiranja, postavljanja bivakov in prilagajanju na jutrišnji dan na Dakarju seveda trpi tudi človeški duh. V puščavi prav zato vsak tako dobro spozna samega sebe in taka izkušnja je za vse dejansko največja osvojena lovorika Dakarja.