Sreda, 30. 10. 2013, 6.45
8 let, 7 mesecev
Zobozdravnik iz Nove Gorice odhaja na puščavski Dakar
Toda Dakar je bil v svojem bistvu predvsem avantura za tiste udeležence, ki so v puščavo odšli ne po zmago, temveč po svoje življenjske sanje. Doživeli so jih prvoosebno v dnevni vročini in nočnem peklenskem mrazu ter vseh neprespanih nočeh do cilja dva tedna dolge dirke.
Med temi avanturisti bo januarja v Južni Ameriki, kjer je Dakar doma zadnjih pet let, v vlogi aktivnega tekmovalca tudi Darij Novak iz Nove Gorice.
Že petnajst let ima v Novi Gorici svojo zasebno zobozdravstveno ordinacijo, ob tem paciente oskrbuje še prek koncesije v javnem zavodu. Po izobrazbi je oralni kirurg, januarja bo paciente za dobra dva tedna prepustil svojim sodelavcem.
"Leta 2002 sem dobesedno čez noč dobil klic iz puščave. Rezerviral sem letalsko vozovnico do juga Mavretanije, kjer smo najeli terensko vozilo in se odpeljali do cilja ene izmed etap Dakarja. Hoteli smo počakati Mirana Stanovnika, a mu je žal pred tem že zgorel motor," se svojega prvega stika z Dakarjem spominja Novak.
"Vsak dan delam z ljudmi in pri takem delu je treba najti tudi ventile za sprostitev. Nekateri hodijo v naravo, jaz pa sem se zaljubil v puščavo in avtomobile. Dakar bo letos izredno velik izziv. Povsem nekaj drugega je tam voziti v spremstvu ali pa dejansko voziti v konkurenci. Na ogromno stvari je treba misliti. Toda ekipa mojih prijateljev je zdaj dovolj stabilna, da si upamo oditi tudi na največji reli," razlaga Novak, sicer rojeni Idrijčan.
Na letošnjem Dakarju ga čaka trinajst etap na brezpotjih Argentine, Bolivije in Čila.
"Že kako dobro leto ga pripravljamo in preizkušamo. Smo pač zasebna ekipa in rad se pošalim, da brez moje ordinacije tudi tega avtomobila ne bi imeli," dodaja Novak, ki je te dni avtomobil in ekipo odpeljal na resnejši trening v puščavo in na brezpotja Tunizije.
Zasebniki si na Dakarju seveda želijo predvsem videti cilj. Čeprav danes dirka ni več doma v Afriki, temveč Južni Ameriki, ni zato nič manj zahtevna. Trpi tako dirkaška tehnika, ki pri vozilih zasebnikov, kot bodo Slovenci, seveda ni tako tehnološko razvita kot pri tovarniških specialkah z vrha skupne razvrstitve.
V krutem ritmu vsakodnevnega dirkanja, nočnega servisiranja, postavljanja bivakov in prilagajanju na jutrišnji dan na Dakarju seveda trpi tudi človeški duh. V puščavi prav zato vsak tako dobro spozna samega sebe in taka izkušnja je za vse dejansko največja osvojena lovorika Dakarja.