V Kopru bo skočil v morje, na Triglavu odprl šampanjec, vmes pa zbiral za šolske potrebščine

Facebook so v zadnjih dneh preplavile fotografije s srčki, ki z napisom SrceSloveniji5 na 1919 pozivajo k sodelovanju v humanitarni akciji, kjer lahko z SMS prispevate pet evrov ali en evro za nakup šolskih potrebščin. Prvo ime projekta je Matej Markovič, ki se redno pojavlja v različnih humanitarnih akcijah, kot so zbiranje zamaškov, organizacija raznih humanitarnih prireditev, kot so 10 krogov za 10 nasmehov, Ruthin tek, Tek za Tiana in 24-urni tek Pika Nogavička, ki bo v sklopu Pikinega festivala konec septembra v Velenju na sporedu prvič, ali ekspresnih akcij, kjer njegovo društvo Never give up pomaga pri plačevanju položnic in podobno.

Kako ste se prišli na idejo, da ekstremne športne napore združite z zbiranjem sredstev za šolske potrebščine? Ideja je bila povsem preprosta. Za mano je že nekaj podobnih projektov, zdaj sem se želel lotiti nečesa ekstremnega. Manjkal mi je neki izziv, s katerim bi lahko premagal tempo življenja, ki ga trenutno živim. Potreboval sem nekaj več, nekaj dodatnega. Povezal sem se z nekaterimi ljudmi, ki so stopili skupaj, in to je naš skupni rezultat.

Vse skupaj je bilo verjetno tempirano tako, da bo akcija vrhunec dosegla ravno v dneh pred začetkom novega šolskega leta. Z Ano Lukner oziroma njenim društvom Anina zvezdica smo se začeli dogovarjati že spomladi. Glede na to, da z društvom Never give up projekte izvajamo vse leto, je bil to pravzaprav edini mogoči termin. Poleg tega lepo sovpada z začetkom novega šolskega leta in koncem dopustov in se nam je kot tak zdel najprimernejši.

Akcija temelji na pošiljanju SMS-sporočil na številko 1919 z geslom SrceSloveniji5, s čimer darujemo pet evrov. Drži? Ja, ali geslom SrceSloveniji1, s čimer darujete en evro.

Komu bodo sredstva namenjena? Na humanitarnem drustvu Never give up smo odprli poseben račun, kamor se bodo stekala sredstva, s katerimo bomo kupili šolske potrebščine, ki jih bomo predali zavodu Anina zvezdica. Anina zvezdica bo nato šolske potrebščine poklonila otrokom iz socialno ogroženih družin.

Večkrat se je že izkazalo, da je odziv ljudi večji, če vedo h komu bodo sredstva romala. Boste tudi tukaj predstavili katero od osebnih zgodb? Težko se je razgaliti, poleg tega smo do zdaj še spoznali vzorec ljudi, ki jim pomagamo, zato mislim, da to niti ni potrebno. Anina zvezdica ima nabor družin, ki potrebujejo pomoč, in če potrebujejo hrano, potem potrebujejo pomoč tudi pri nakupu šolskih potrebščin. Akcija poteka v sodelovanju z verodostojnimi ljudmi in ambasadorji (Zlatko, Alenka in Jure Košir, Alen Kobilica, Peter Poles, Dejan Zavec, Sandi Murovec, Nežka Poljanšek, Lorella Flego, Helena Žigon, Robert Kranjec in drugi, op. a.), ki jim ljudje zaupajo.

Od 27. do 30. avgusta boste izvedli precej neverjeten podvig. 20 kilometrov plavanja, 650 kilometrov kolesarjenja in 210 kilometrov teka. To je kar nekaj ironmanov. Gre za slabo različico petkratnega ironmana. Malenkost več je plavanja, manj je kolesarjenja in približno toliko teka. Moja prvotna ideja je bila sicer še malce težja, ampak so mi prijatelji svetovali, naj aktivnosti združimo znotraj 72 ur, tako da bo vse za medije in ljudi, ki bodo akcijo spremljali, še vedno zanimivo.

Zapisali ste, da bo šlo za 72 ur brez premora. Je to sploh izvedljivo? Je, skoraj dobesedno. Načrtujem, da bom prvih od 30 do 36 ur odplaval in odkolesaril brez spanja, potem pa bomo videli, kako bo s tekom. Tek bo trajal najdlje in bo najbolj utrujajoč. Imam pa še vedno željo, da bi vse skupaj izvedel brez spanja.

Kako dolgo ste brez spanja že zdržali? Največ 69 ur in upam, da mi bo tudi podvig zneslo izvesti znotraj te časovnice.

Ste tudi podobne razdalje že izkusili na lastni koži? Nekaj podobnega. Je pa dejstvo, da si ljudje napačno predstavljajo, kako veliko je treba trenirati za kaj takega. To sploh ni res, samo odločiti se moraš, potem se telo samo odzove. To je povsem preprosta formula. 75 odstotkov vsega je v srcu in glavi.

Kaj pa vem … Samo odločen moraš biti. Prepričan sem, da bi, če bi zdajle izbruhnila vojna in bi bila prisiljena, s fotografom z lahkoto pešačila od Vrhnike do morja. Ekstremni športniki pa imamo samo močan vzgib in motivacijo, ki nas poganja naprej. Je pa to težko razložiti in razumeti. Podobno kot sam težko razumem, zakaj gre neki alpinist plezat na neko visoko goro, nekdo drug težko razume, zakaj se sam trudim s premagovanjem takšnih razdalj.

Kakšno zadoščenje dobite na cilju? S športnega vidika dobim zadoščenje tisti trenutek, ko prečkam ciljno črto. Ne morem opisati, kaj se zgodi, kakšna čustva te preplavijo. Od joka, smeha, mešanice čustev do olajšanja. Gre predvsem za to, da svojo mejo premakneš naprej, ne gre za tekmovanje z drugimi. To je tisto, kar žene vse ekstremne športnike.

Se vam bo na progi mogoče pridružiti? Ja, ampak zgolj krajši tekaški del v Ljubljani, kjer se bo lahko teklo po pločniku. Na progi bodo z mano del poti tudi ambasadorji. Muri (Sandi Murovec, demonstrator alpskega smučanja, avtor sistema UPS in oblikovalec oblačil olimpijske odprave v London in Soči, op. a.) bo en del plaval z menoj, Peter Poles bo kolesaril, sicer pa ne. Lahko pa se mi pridružite na Triglavu, kjer bo cilj. Seveda na zadnjem delu poti ne moremo govoriti o teku. Moj cilj bo pravzaprav Rudno polje na Pokljuki, kjer se bomo preobuli v planinske čevlje, šampanjec pa bomo odpirali na Triglavu.

Kdaj vas lahko pričakujemo na cilju? 27. avgusta bom v Kopru skočil v vodo, načrtujem, da bom vrh Triglava dosegel v soboto, 30. avgusta, okrog 12. ure. Če bo šlo vse po načrtu, lahko pridem že prej, v petek ponoči na primer, ali pa šele v soboto zvečer. To je čar, nihče ti ne zagotavlja uspeha. Lahko sem stoodstotno prepričan o svojem uspehu, ampak ne vem, ali mi bo uspelo, vedno je prisotnega nekaj tveganja.

Boste imeli zraven tudi zdravstveno oskrbo? Zraven bo tudi moj fizioterapevt, pa saj ni nevarno. Srce mi ne more odpovedati, ne more biti torej tragično, lahko se samo malo poškodujem.

Koliko ljudi je v ozadju projekta Srce Sloveniji? Ožja organizacijska ekipa šteje pet ljudi, konec avgusta pa še dodatnih od šest do sedem ljudi, ki bodo skrbeli, da bom živ prišel od štarta do cilja. Koliko sredstev ste do zdaj že zbrali? Za zdaj še ne vemo, računamo pa na okoli 50 tisoč evrov.

Zasledila sem, da vam srčkov z geslom in telefonsko številko, s katerimi podporniki na družabnih omrežjih ozaveščajo o akciji, že primanjkuje. To pomeni, da jih zainteresiranim ne pošiljate več na dom, pač pa predlagate, da si jih natisnejo sami. To verjetno pomeni, da je interes presegel pričakovanja? Res je.

Vaše ime se pogosto pojavlja ob omembi raznih humanitarnih projektov, pa naj gre za zbiranje zamaškov, Ruthin tek, 10 krogov za 10 nasmehov, bili ste ambasador globalnega teka Wings For Life World Run, tečete tudi skupaj s Sabino, tekačico, ki se kljub slepoti redno udeležuje dm teka za ženske. Običajno so ženske tiste, ki so bolj sočutne, kot kaže, tudi sami s tem nimate nikakršnih težav. Kakšno je ozadje, je v preteklosti kdo pomagal vam, pa zdaj to nekako vračate? Ko pomagaš, imaš dober občutek, drugega ni v ozadju. Obstajata dva razloga, zakaj pomagam: ker lahko in ker je dober občutek. Dobro se počutim, če lahko komu naredim uslugo, in lepo je biti obkrožen s takimi pozitivnimi ljudmi. Ljudje tega ne vedo, ampak dejstvo je, da ko se ukvarjaš s humanitarnimi zadevami, preprosto privlačiš ljudi s pozitivno energijo, ljudje, ki ti pijejo energijo, pa se počasi umikajo. Ko si obkrožen z enako mislečimi ljudmi, je fantastično. In to je cilj življenja.