Slovenski mizar postal deskar in fotograf na Kanarskih otokih

Na Kanarskih otokih poznajo le poletje in pomlad

"Tukaj poznamo le poletje in pomlad," sporoča Aljoša Petrič, ki se je doma pred dvema letoma naveličal utesnjenosti in je s prijateljem mesto za nadaljevanje življenjske zgodbe iskal drugje.

Nekje v toplih krajih, kjer bi lahko živel bolj sproščeno in izživel tudi svojo strast do deskanja na valovih. Najprej sta razmišljala o selitvi v Avstralijo, končala sta precej bližje, na Kanarskih otokih.

"Prišel sem do točke v življenju, ko sem potreboval večjo spremembo in razbitje dnevne rutine. Doma sem se počutil utesnjenega. Želja po toplih krajih je v meni tlela že dolgo. Kanarski otoki so del Evropske unije, zato je tudi selitev tja precej lažja kot na druge celine. S prijateljem sva privarčevala nekaj evrov in kupila enosmerno letalsko vozovnico," se spominja 34-letni Aljoša.

Najprej je živel od prihrankov, danes od fotografije

Pred selitvijo je Spodnjeidrijčan delal v pohištvenem podjetju, ob tem pa se je poskušal tudi v fotografiji. Selitev še zdaleč ni bila lahka. Prve mesece je živel od prihrankov, nato se je zaposlil v otroškem parku in se zraven izpopolnjeval na fotografskem področju. Danes Petrič živi le od poročne in modne fotografije.

"Dobiti delo v Španiji in še posebej na Kanarskih otokih je danes zelo težko. To sem občutil tudi na lastni koži. Največ možnosti je v turizmu in če nimaš izkušenj, je težko. Dokazovanje v tujini je prav tako veliko težje kot doma. Začne se že pri jezikovni oviri. Čeprav sem že v Sloveniji delal na fotografski karieri, sem tu začel znova," razlaga.

Ljudje na Kanarskih otokih delajo manj, raje se več družijo in uživajo vsak dan

Najprej si je moral pridobiti zaupanje domačinov. Kot tujec je moral biti še boljši od domačinov.

"Življenje je tu zelo drugačno kot v Sloveniji. Vsak dan je tudi bolj podoben tistemu v Južni Ameriki kot celinski Španiji. Ljudje so sproščeni in uživajo vsak dan posebej. Življenjski standard je nižji kot v severnem delu Evrope, ker ljudje preprosto ne delajo vse dneve, ampak se raje veliko družijo na prostem. Življenje tu teče precej počasneje," razlaga Petrič.

Dvomov o pravilnosti odločitve ni

V dveh letih po selitvi iz Slovenije na Kanarske otoke se domov še ni vrnil. Ko se spominja trenutka odločitve, je danes prepričan v pravilnost odhoda. Moral je poskusiti in zaživeti svoje sanje, saj bi se v najslabšem primeru pač vrnil nazaj domov.

"Za moje najbližje je bila selitev veliko presenečenje. Namero sem razkril šele takrat, ko sem imel v žepu že letalsko vozovnico. Mnogi niso natančno vedeli, kje so Kanarski otoki. Nanje so gledali kot na eksotiko, kot so Havaji ali Karibi. Dejansko sem zdaj le okrog deset ur oddaljen od doma, zato so me tudi že večkrat obiskali."