S pomočjo terapevtskih psov je včasih lažje doseči cilje zdravljenja kot s klasičnimi metodami, zlasti pri otrocih, kadar so v šoku, jih je strah in zavračajo zdravljenje.
Tako pravi Monika Rijavec, vodnica terapevtskega psa in predsednica sveta Zavoda PET iz Ljubljane, ki se pri nas ukvarja s posredovanjem s pomočjo psov in na ta način lajša težave tako mladim kot starejšim bolnikom in uporabnikom v različnih ustanovah.
S terapevtskimi psi lajšajo bolečine in polepšajo vsakdan mladim bolnikom na pediatričnih klinikah v Ljubljani in Mariboru, varovancem v Zavodu Dornava, kjer so pacienti z različnimi oblikami cerebralne paralize, v Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča, na osnovni šoli Hinka Smrekarja v Ljubljani, kjer izvajajo tudi program branje s pomočjo psa, ter v psihiatrični bolnišnici v Idriji in na OŠ Idrija na podružnični šoli za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, kjer s svojim psom deluje tudi naša sogovornica, doma iz Idrije.
Terapevtski pes kot motivator
"Posredovanje s pomočjo psa temelji na tem, da psa uporabimo kot motivatorja, kot živi pripomoček. S pomočjo psa pridemo do določenega učinka in napredka v izboljšanju bolezenskega stanja, počutja, pri gibljivosti, razvoju kognitivnih funkciji itn. Pogoj za dobro izvajanje tega seveda pa je, da uporabnik sprejme psa, saj nobenega ni mogoče, niti ni prav siliti v tovrstno aktivnost," pravi Monika Rijavec.
Posredovanje s pomočjo psa se deli na terapijo in aktivnost. Pri prvi je ob vodniku s psom obvezno prisotna ustrezno izobražena in usposobljena strokovna oseba iz inštitucije, ki jo obiščemo, to je lahko defektolog, fizioterapevt, delovni terapevt, učitelj, vzgojitelj itn. Pri vseh terapijah se obvezno beleži napredek, strokovna oseba mora določiti cilje, npr. izboljšanje gibljivosti določenega sklepa, spodbujanje kognitivne funkcije, medtem ko gre pri aktivnostih tudi za možnost za motivacijske, izobraževalne, rekreacijske in/ali terapevtske koristi, s katerimi izboljšamo kakovost življenja.
Blažijo šok in depresijo
"Ko na primer pridejo otroci na pediatrično kliniko, včasih niti ne vedo, kaj se dogaja z njimi. So v šoku, slabo razpoloženi, tudi depresivni, zavračajo zdravila, ne morejo jim odvzeti krvi, ker se bojijo igle. V takih primerih poskušamo z našimi kužki stimulirati otroke, da sprejmejo terapijo," pojasnjuje Monika Rijavec.
Sicer pa terapijo s posredovanjem prek živali v svetu poznajo že dolgo. "V zavodu smo uskladili pravila in standarde z mednarodnimi in svetovnimi organizacijami ter poskušali to dvigniti še za stopničko višje. Predvsem je bila prednostna naloga zaščititi pravice živali. Zadeva je občutljiva, saj se lahko hitro prestopi meja, ko pride do preobremenitve živali, da se žival izčrpa, pregori," še opozarja naša sogovornica in pove, da zato s terapevtskim psom lahko opravljajo delo samo dve uri na teden.
Pomemben je značaj psa
Vodnik in terapevtski pes morata biti ustrezno usposobljena. Pes mora biti star vsaj dve leti, čustveno in psihično zrel, da po opravljenem testiranju, izobraževanju in opravljenem izpitu pridobi licenco. "Pasma psa sicer ni pomembna, imamo tako zavetiščarje kot čistokrvne pse. Pomemben je značaj psa, njegova socializiranost, da dopušča dotike in božanje, da sam išče stik s človekom in da se ga ne boji," še pravi Monika Rijavec.
Zahtevna pot do licence
Terapevtske pse preizkusijo v različnih situacijah in okoliščinah, kako reagirajo na poke, na hojo po različnih podlagah, kako se odzivajo na neprijazne ljudi, na dotike, različne medicinske pripomočke in še bi lahko naštevali. Ko pes opravi test, sledi izobraževanje, zanj in za vodnika, obvezni veterinarski pregled, nato pa pripravništvo. Terapevtski par mora opraviti vsaj 25 ur pripravništva v vsaj treh različnih institucijah, pod budnim nadzorom mentorja, ki mu je dodeljen. Po opravljenem pripravništvu sledi izpit, teoretični in praktični, v eni izmed institucij. Pridobljeno licenco pa je treba obnavljati vsaki dve leti, kar pomeni, da mora tudi izkušeni terapevtski par na obnovitveno izobraževanje. Trenutno imajo v Zavodu PET 13 terapevtskih parov z licenco, deset pa jih zaključuje pripravništvo, prihodnje leto pa bodo znova nadaljevali testiranja in izobraževanje.
Razstava, ki ne potrebuje podnapisov
Pse terapevte, način, kako pomagajo bolnikom, ste si lahko v teh dneh ogledali tudi na pediatrični kliniki v Ljubljani, od 9. decembra 2013 dalje pa jo bo mogoče spet videti v Idriji. Na 29 fotografijah avtorice Jasmine Hasković, sicer tudi vodnice terapevtskega psa, so ujeti intimni trenutki, polni smeha, veselja ter nevidnih vezi, ki se tkejo med otroki ali starejšimi, psom in njegovim vodnikom ter strokovno osebo. "To je razstava, ki ne potrebuje podnapisov," zaključi Monika Rijavec.