Ko država noče slišati najstnikov, ki bi reševali življenja

Tokratna junaka sta Žan Pokeržnik in Christian Fluher, najstnika, ki sta razvila posebno zapestnico z magnetnim čipom, s katero želita rešiti življenje ljudem z različnimi alergijami, hemofilikom, diabetikom, ljudem z Alzheimerjevo boleznijo in srčnim bolnikom. Seznam bolnikov se še dopolnjuje.

Zapestnica, ki rešuje življenja V rdeči zapestnici iz silikona je magnetni čip NFC z unikatno oznako člana. Ob stiku zapestnice z NFC-čitalnikom spletna aplikacija v bazi najde imetnika zapestnice, njegove osebne podatke, podatke o svojcih in alergijah, drugih boleznih, na željo imetnika pa še podatke o krvni skupini, zdravilih, ki jih uživa, darovanju organov in tako dalje.

Kot poudarjata, bi v nujnih primerih zdravstveni delavci brez kartoteke na mestu nesreče o poškodovancu imeli vse ključne podatke.

Christianu zdravnik kljub alergiji na penicilin predpisal antibiotike Ideja se je fantoma porodila iz negativne izkušnje. Christian se je namreč pred leti selil in s tem menjal osebnega zdravnika, pri prenosu njegove osebne zdravstvene kartoteke pa se je izgubila prva stran, na kateri je bilo na veliko napisano, da je alergičen na penicilin.

"Vse se je začelo, ko sem zbolel in mi je zdravnik predpisal antibiotike. Šele ko sem tableto imel v ustih in bil tik pred tem, da popijem vodo, sem v navodilih prebral, da vsebuje penicilin," pripoveduje Christian.

Nekaj tednov za tem sta se z Žanom udeležila predavanja mikrobiologa iz Avstralije, ki mu je Christian omenil zaplet s penicilinom, ta pa ga je zmedeno vprašal, zakaj ne nosi kovinske zapestnice z napisom o alergiji. "Očitno imajo takšno navado pri njih že vrsto let."

Naredila korak naprej od tuje prakse Christian in Žan sta nato staknila glave in si začela prizadevati, da bi takšno zapestnico nosili tudi Slovenci. Ob tem sta naredila korak naprej. Ker ne želita, da bi oseba, alergična na več stvari, morala nositi ogromno zapestnic, se je Žan domislil magnetnega čipa.

"Najina zadeva na svetovnem trgu ne predstavlja večje novosti," priznava Žan. Podobne zapestnice namreč v ZDA že obstajajo, sta pa prednosti njunega projekta večja zasebnost in varstvo podatkov. V čipu na zapestnici je unikatna oznaka osebe, ki je v primeru zlorabe popolnoma nekoristna. Vsi podatki so shranjeni v prej omenjeni aplikaciji.

Predvsem pa je plus njune ideje, da sta "poskušali zreducirati stroške in ponuditi čim bolj simbolično ceno, ki bi bila dostopna širšemu krogu ljudi. Najin namen je bil pomagati ljudem, ne pa jih rubiti," poudarja Žan.

Zapestnice bi bile izdelane za dva evra, medtem ko bi zdravstvena ustanova morala odšteti med 25 in 30 evri za čitalnik. Razvoj, vzdrževanje in tehnično podporo aplikacije sta Žan in Christian pripravljena državi ponuditi brezplačno. "Nimava nikakršnega namena služiti, temveč želiva rešiti kakšno življenje," podarja Christian.

Država gluha za poceni projekte A država za to nima posluha. Svojo rešitev sta že predstavila na ministrstvu za zdravje in zavodu za zdravstveno zavarovanje, a odziv je bil zgolj: "Vajin projekt je sicer dober, vendar vanj ne bomo vlagali, ker za to ni denarja." Pri tem so navedli, da bi celotna posodobitev sistema stala devet milijonov evrov.

"Očitno je državi izpod časti vzeti že dokončan projekt. Oni pač raje zapravljajo dragocene milijone davkoplačevalskega denarja," je razočaran Žan. Še bolj razočaran je Christian, ki pravi, da država nima ne denarja ne posluha: "Očitno z najinim projektom ne bi imeli dobička, zaradi česar se jim ne bi obrestoval. Čeprav bi oni morali že zdavnaj poskrbeti za težave, ki jih rešujeva dva najstnika."

Fundacija Alergičen.si A državni aparat ju ni ustavil. Ustanovila sta fundacijo Alergičen.si, katere namen je zbiranje sredstev za izvedbo projekta. Sama sta za projekt zapravila že nekaj stotakov, več ne moreta. Trenutno so jima nekaj sredstev donirali prijatelji, znanci in družini, a za testni zagon bi potrebovala približno pet tisoč evrov.

"Aktivno iščeva investitorje, saj se ideja večini ljudi zdi dobra. V zadnjem času sva prejela tudi nekaj naročil za zapestnice, vendar je težava razkropljenost krajev. Poslala sva prošnjo v klinična centra in nekaj manjših bolnišnic. Pri UKC MB sva dobila negativen odgovor, odgovor drugih pa še čakava," pojasnjuje Žan.

Kako dolgo nameravata vztrajati? "Prišla sva do točke, ko sva se odločila, da brez povrnitve potnih stroškov ne greva na nobeno državno ustanovo več," pravi Žan in dodaja, da bosta vztrajala, dokler bodo ljudje zainteresirani.

"Vztrajala bova, dokler nama ne bo uspelo. Namen je naprave spraviti v čim več zdravstvenih ustanov in reševalnih vozil ter ljudem tako zagotoviti, da bodo lahko tudi na drugem koncu Slovenije prebrali ta čip v zapestnici, ne le v eni od ustanov v enem delu države," dodaja Christian. Upata le, da bosta čim prej dobila investitorja vsaj za zagon projekta.