Ajdovka britansko ambasadorko v Londonu uči slovenščine

V Sloveniji veliko študentov in profesorjev slovenistike brez dela

Študenti slovenistike v Sloveniji vse težje dobijo zaposlitev. Domači trg dela je majhen in prenasičen. Študent težko dobi službo, šole jih brez diplome oziroma strokovnega izpita, ki ga, mimogrede, lahko opravljajo šele po nekajmesečnem volunterskem pripravništvu, ne zaposlijo.

Letos je bilo v Sloveniji prijavljenih 185 brezposelnih profesorjev slovenščine, realna številka pa je prav gotovo še višja. Marsikdo v danem položaju pač sprejme službo s povsem drugačnega področja.

Nina Nagode je študentka slovenistike iz Ajdovščine, ki je službo naposled dobila v tujini. To zanjo ni bila premišljena poteza, temveč predvsem navdih in trenutna odločitev. Fantu je sledila v London, kjer je imel že obljubljeno zaposlitev. Od ideje do selitve so minili le trije tedni. Vedela sta, da izgubiti nimata ničesar. Vedno bi se lahko vrnila, pridobljene izkušnje pa jima nihče ne bi mogel vzeti.

Nagodetova: V Londonu izkušnje štejejo veliko več kot izobrazba

"V Londonu je veliko možnosti za zaposlitev. Izkušnje štejejo veliko več kot izobrazba. Slabše plačana dela so za vsakim vogalom, za boljša delovna mesta pa se je treba potruditi, imeti kanček sreče in biti na pravem mestu ob pravem času," pravi Nagodetova, ki ob prihodu v London niti v sanjah ni pričakovala, da bo dobila zaposlitev s svojega študijskega področja.

Toda ker je bolj za šalo kot zares ob prihodu v London ustvarila profil na Linkedlnu, jo je že po nekaj dneh kontaktiral predstavnik podjetja Language Services Direct, ki ima pogodbo z britansko vlado in je njihov glavni ponudnik jezikovnih tečajev. Potrebovali so učitelja sloveščine!

"Najbrž je vsem Britancem učenje kateregakoli tujega jezika, ki je po struturi zahtevnejši od angleščine, vsaj na začetku precej težko. Vsekakor je njihov jezikovni napredek odvisen od predznanja drugih tujih jezikov. Mislim, da je pri slovenščini najtežje obvladanje sklonov in dvojine, seveda," pravi Ajdovka.

Ajdovka sredi Londona slovenščino uči bodočo ambasadorko v Ljubljani

Med Nininimi tečajniki v Londonu se je tako znašla tudi diplomatka Sophie Honey, ki bo februarja prevzela vlogo ambasadorke Velike Britanije v Sloveniji in na tem mestu nasledila Andrewa Pagea. Na tečaj je začela hoditi julija, a je zaradi službenih obveznosti izgubila precej časa za študij in tako pričakovane ravni znanja B2 ali C1 ne bo dosegla.

"V začetku novembra je opravila stopnjo A2, pred odhodom jo čaka še test B1. Zaveda se, da ima na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani večinoma slovenske sodelavce, ki odlično govorijo angleško, zato je zasebna ali službena komunikacija ne skrbita. Učenje jezika bo nadaljevala tudi v Sloveniji. Na vas, novinarjih, je, koliko odgovorov v slovenščini boste od nje želeli slišati," pravi Nina.

Čeprav je službo lažje dobiti, se v tujini ne cedita le med in mleko

Čeprav je možnosti za zaposlitev in dokazovanje v tujini precej več kot v Sloveniji, se v metropolah zagotovo ne cedita le med in mleko. V Londonu je življenje precej dražje kot pri nas, tudi konkurenca za vsako delovno mesto je pričakovano velika.

Stroški življenja so tam zelo visoki in brez dobre plače je težko preživeti. Mnogo ljudi se je vrnilo domov prav iz tega razloga.

"V Angliji je treba vsak dan delati dlje kot pri nas. Osemurni delavnik, ki se v Sloveniji konča najpozneje ob 17. uri, je tu redkost. Vsa pisarniška dela se začnejo ob deveti ali deseti uri. Zaposleni se domov vrnejo pozno in od dneva nimajo prav veliko," dodaja Ajdovka, ki se bo iz Londona še letos preselila v Dublin. Tam si želi zaposlitev pridobiti v formalnem šolstvu.