SID banka pridobila 380 milijonov sredstev EIB

Sredstva bodo namenjena financiranju malih in srednjih podjetij, razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije, razvoja občin in varovanja okolja. Gre za do zdaj največjo pogodbo SID banke z EIB. Svilan: Sredstva bodo čim prej plasirana v gospodarstvo Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, bo s temi sredstvi SID banka omogočila financiranje novega razvojnega preboja in tako pripomogla k blažitvi posledic finančne krize ter omogočanju dolgoročnega gospodarskega razvoja Slovenije. "Računamo, da bomo sredstva čimprej plasirali v slovensko gospodarstvo," je poudaril Svilan.

Po besedah Dominiqua Courbina iz EIB gre za pomembno posojilo, do katerega je prišlo na podlagi zaprosila slovenske vlade ob obisku predsednika EIB Philippa Maystadta v Sloveniji v začetku marca. Gre za dolgoročna posojila za štiri programe, ki so zasnovani tako, da bodo finančna sredstva čim hitreje prišla do podjetij prek obstoječe poslovne mreže slovenskih bank, Eko sklada in neposredno prek SID banke.

150 miljionov evrov za mala in sredanja podjetja Za financiranje projektov malih in srednje velikih podjetij je namenjenih 150 milijonov evrov. Pri tej liniji je po Svilanovih besedah pomembna predvsem 12-letna ročnost posojila, s štiriletnim moratorijem v primeru obročnega odplačevanja oz. osemletna v primeru enkratnega odplačila, brez moratorija. Sredstva za mala in srednja podjetja bo SID banka podjetjem posredovala prek poslovnih bank.

Računajo tudi na banke V SID banki računajo, da bodo banke pri financiranju projektov malih in srednjih podjetij dodale tudi svoja sredstva. Gre namreč za projektno financiranje, v okviru katerega EIB financira največ do 50 odstotkov posameznega projekta, ki je omejen na največ 25 milijonov evrov. Razliko pa mora priskrbeti podjetje samo ali pa poslovna banka. EIB lahko sicer projekt, ki je vreden do polovice omejitve, financira tudi 100-odstotno.

80 miljonov za avtomobilsko industrijo Pri financiranju razvojnih projektov avtomobilske industrije, za kar je namenjenih 80 milijonov evrov, gre po Svilanovih besedah za specifično linijo. Ročnost posojila je 12 let s štiriletnim moratorijem v primeru obročnega odplačevanja ali osem let v primeru enkratnega odplačila, brez moratorija. Sredstva bodo za te namene šla neposredno prek SID banke na podlagi razvojnih projektov, ki jih bodo predložila podjetja od 1. septembra dalje.

Svilan kmalu pričakuje ustrezne projekte Javno povabilo podjetjem iz avtomobilske industrije bo SID banka na svojih spletnih straneh objavila že v četrtek. Svilan ocenjuje, da bodo ta sredstva glede na razmere v avtomobilski industriji tudi najbolj zanimiva; pričakovati je, da bodo podjetja razmeroma hitro predložila ustrezne projekte.

100 milijonov evrov za naložbe občin Financiranju infrastrukturnih naložb občin (gradnja čistilnih naprav, vodovodov, cest ter zdravstvene, športne in izobraževalne infrastrukture) je namenjenih 100 milijonov evrov. Ročnost posojila je do 20 let s šestletnim moratorijem v primeru obročnega odplačevanja ali do 13 let v primeru enkratnega odplačila, brez moratorija. Sredstva bodo posredovana prek poslovnih bank.

50 miljonov za varovanje okolja Za financiranje projektov s področja varovanja okolja je namenjenih 50 milijonov evrov. Ročnost posojila je do 20 let v primeru obročnega odplačevanja s šestletnim moratorijem ali do 13 let v primeru enkratnega odplačila. Na tem področju bodo sredstva posredovana prek Eko sklada (v višini 15 milijonov evrov) in prek poslovnih bank (35 milijonov evrov).

Če bo sredstev premalo, ponovno k EIB Kreditni pogoji za financiranje projektov bodo po Svilanovih besedah odvisni od bonitet podjetij, ki se bodo prijavila, in od projektov samih. Po ocenah naj bi bili prvi projekti financirani že v drugi polovici septembra, do konca leta pa bi lahko bila večina sredstev že porabljena. Če bo sredstev premalo, bo SID banka takoj pristopila k nadaljevanju pogajanj z EIB in pridobitvi nove linije, je zatrdil Svilan.

Prvi mož SID banke je ob tem opozoril, da je poraba sredstev odvisna predvsem od priprave projektov. V Sloveniji je namreč povpraševanje veliko, ko pa pride do dejanske možnosti financiranja, pa ti projekti ne izpolnjujejo vseh kriterijev, ki so v teh primerih potrebni.