Predsodki do ljudi s težavami duševnega zdravja se le zmanjšujejo

Podatki med drugim kažejo, da med tistimi področji v Sloveniji, kjer je psihičnih stisk med ljudmi veliko, žal tudi z najbolj skrajno obliko, kot je samomor, izstopa celjska regija. Torej še en upravičen razlog več za to, da so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje odprli Prvo psihološko pomoč za odrasle v stiski Tu smo zate. Ob uradnem odprtju včeraj smo se pogovarjali z dr. Nušo Konec Juričič, dr. med., specialistko socialne medicine, ki je tudi predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, vodja interdisciplinarne regijske skupine na Celjskem za krepitev duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnosti in vodja projekta Svetovalnice Tu smo zate.

Imate morda kakšno okvirno oceno, koliko ljudi bi se s Celjskega utegnilo oglasiti v psihološki svetovalnici za tovrstno pomoč? Glede na dosedanje povpraševanje po psihološki pomoči računamo na to, da bodo zasedene vse ure, ki so na voljo za svetovanje, kar bi pomenilo, da tedensko pomoč prejme devet oseb. Prepričana sem, da bo povpraševanje večje od možnosti, ki jih trenutno imamo za svetovanje glede na razpoložljiva finančna sredstva, saj se potreba po takšni pomoči zelo povečuje.

Ko se ljudje odločajo za pomoč zaradi psihološke stiske, se zdi, da še vedno vladajo predsodki in da se drugače gleda na takšne težave kot pa na primer, ko gre za fiziološka obolenja. Kje vidite vzrok za to? Drži, da v zvezi s pomočjo ob psihični stiski še vladajo predsodki. Razlogi za tovrstne predsodke se skrivajo v stigmi oseb s težavami duševnega zdravja, v prepričanju, da so tovrstne težave naša osebna stvar, da smo si sami krivi za stisko, v občutku, da se ne da pomagati, v negativnih preteklih izkušnjah, v strahu pred izgubo zdravega razuma, v strahu pred bolnišnico in še bi lahko naštevali. A na srečo se v zadnjih letih tudi pri nas ti predsodki zmanjšujejo, verjetno tudi zaradi naraščajočih psihosocialnih problemov in tudi zaradi dobrih izkušenj s tovrstno obliko pomoči.

Kako boste v svetovalnici poskrbeli za odpravo takšnih zavor, diskretnost, ...? Vsi svetovalci in strokovni delavci svetovalnice so izkušeni strokovnjaki na področju svetovanja in dela z ljudmi v stiski. Ljudem, ki bodo iskali pomoč, bodo zagotavljali zaupen, varen in spoštljiv odnos. Delovali bodo strokovno in v skladu s profesionalnimi etičnimi kodeksi ter skladno z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Svetovanja bodo v enaki meri kot drugi deležni tudi tisti, ki ne bodo želeli povedati osebnih podatkov, torej imena, priimka in telefona. Svetovanje bo potekalo v prijetnih prostorih zavoda, namenjenih izključno naši svetovalnici.

Kje vidite vzroke za porast psihičnih težav in zaradi katerih stisk menite, da bo med obiskovalci svetovalnice največ povpraševanja? Potreba po psihološki pomoči narašča in je med drugim tudi odsev časa, v katerem živimo. Ranljivost posameznika se povečuje, z njo tudi možnost zdrsa v duševno stisko ali duševno motnjo. Posameznik se sooča z zahtevami po hitrem prilagajanju, po visoki kvaliteti in kvantiteti na številnih področjih delovanja, na drugi strani pa s časovno stisko, s težavami usklajevanja družinskega in službenega življenju, z dnevno preobremenjenostjo, s težavami v medosebnih odnosih, vedno več ljudi pa duševne stiske doživlja zaradi realne ali grozeče socialne ali ekonomske ogroženosti. Tudi zaradi tega se vedno več ljudi sooča z občutki izgubljenosti, brezciljnosti in osamljenosti. Takšne in drugačne stiske lahko nerazrešene vodijo v slabšanje tako telesnega kot duševnega zdravja.

Ali računate, da bo svetovalnica delovala tudi kasneje, po poskusnem obdobju, ki se konča konec leta? Kaj bo ključno za njeno nadaljevanje, zanimanje ljudi ali zagotovitev finančnih virov? Svetovalnico postavljamo z namenom, da preide v redno in dostopno obliko pomoči na Celjskem po izteku projekta. Pri tem računamo tako na denarno podporo lokalnih skupnosti na Celjskem kot tudi na pomoč države. Seveda bo za nadaljevanje ključen tudi odziv ljudi, vendar smo glede tega ob dosedanjih izkušnjah optimisti.