Predor ne bi potopil Pirana

Čez kakšno stoletje bo podoba naših obmorskih mest povsem drugačna, čemur bo po besedah strokovnjakov botrovalo nezaznavno drsenje obalnega pasu v morske globine, in sicer za 0,7 milimetra na leto. Zaradi takšnih tektonskih premikov tal se je morska gladina v severnem Jadranu v preteklih 2000 letih dvignila za približno 1,6 metra. Bi lahko premike pospešili pretirana urbanizacija mest oziroma večji gradbeni posegi, ki bi lahko vplivali na geomorfološko strukturo sestave tal na našem območju? Dr. Stefano Furlani z oddelka za geološke, okoljske in morske vede tražaške univerze je ubral zelo pomirjujoče besede: "Pretirana pozidava vpliva na krajinski videz obalnega pasu, nima pa vloge pri dvigovanju morske gladine." V občinski upravi že imajo izdelane idejne rešitve podzemne povezave Nekoliko konkretneje nas je zanimalo, ali bi lahko pomembnejše tektonske spremembe pospešila gradnja podzemnega predora med Fornačami in Tartinijevim trgom v Piranu. Naj spomnimo, da so si takšne futuristične projekte zamislili v piranski občinski upravi, kjer že imajo izdelane idejne rešitve podzemne povezave z vlakcem oziroma metrojem (po vzoru tako imenovanega skytraina) od garažne hiše do središča mesta. Vlakec bi bil avtomatičen, vozil bi torej brez voznika, potreboval bi le nadzornika, kar bi zmanjšalo stroške. Hkrati bi lahko sprejel približno sto potnikov, po potrebi bi mu dodali še en vagon. Vožnja od Fornač do središča mesta bi trajala približno 80 sekund. Furlani zagotavlja, da tovrstni gradbeni posegi ne bi vplivali na drsenje obalnega pasu. "Živa skala oziroma substrat, na katerega se naslanja Piran, je skalnat, zatorej ni strahu, da bi se mestno jedro pogreznilo," ocenjuje tržaški strokovnjak.