Zakaj Slovenci ne občutimo padca cen nafte na svetovnih trgih?

Šibko globalno povpraševanje po nafti in presežki zalog povzročajo padec cen tega strateškega energenta. Trg je namreč zaskrbljen zaradi upočasnitve okrevanja gospodarske aktivnosti v večini evropskih držav in na Kitajskem, ki je največja svetovna porabnica energije.

Nafta je od junija, ko je bilo za 159-litrski sodček surove nafte brent treba odšteti 115 dolarjev, cenejša za petino in se giblje okoli 86 dolarjev za sod. Za sod teksaške lahke nafte je bilo treba konec tedna odšteti najmanj v zadnjih dveh letih, za sod nafte vrste brent pa najmanj v zadnjih štirih letih. To za velike proizvajalke črnega zlata, ki so močno odvisne od njenega izvoza, postaja skrb vzbujajoče. Kako pa to vpliva na slovenskega potrošnika?

Trošarine so v Sloveniji priljubljen način polnjenja proračunske blagajne "V Sloveniji padca cen naftnih derivatov ne občutimo, ker poskuša vlada z zvišanjem trošarin reševati javnofinančni primanjkljaj. Zaradi tega je gorivo v sosednjih državah, z izjemo Italije, cenejše, kar povzroča manjše količine prodanega goriva, kar pa spet povzroča izpad prihodka na strani države. Slovenija je še edina država EU, kjer je cena pogonskega goriva regulirana s strani države. Slovenski potrošniki bomo gibanje cen nafte občutili, ko bo v Sloveniji liberalizirana politika določanja cen pogonskih goriv," napoveduje direktor ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR) Tine Kračun.

"Pritisk na maloprodajno ceno goriv lahko pričakujemo šele ob znatnejšem upadu cen goriv v sosednjih državah. Višanje trošarin zaradi sive ekonomije in nakupovanja čez mejo pa ne vodi nujno v povečanje proračunskih prihodkov," pravi upravitelj premoženja v družbi NLB Skladi Matej Mazi.

Na vprašanje, zakaj cene naftnih derivatov v Sloveniji ne odražajo gibanja svetovnih cen nafte, pa finančni analitik Matej Tomažin odgovarja, da je vlada pač izbrala tovrstno strategijo povečanja proračunskih prilivov. "Ta se bo po vsej verjetnosti pokazala kot negativna, saj bo vse več ljudi gorivo kupovalo čez mejo, hkrati pa bodo opravili nakupe v trgovini. To se bo na skupnem znesku pobranega DDV-ja ter trošarin še kako poznalo."

Napovedi o rekordnih cenah nafte le še bled spomin "V nasprotju z mnogimi napovedmi, da bo kriza v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu povzročila rekordno rast cene nafte, ta v zadnjih tednih pada. Ob predpostavki, da bi morala politična nestabilnost, ki še traja, načeloma povzročiti rast cene nafte, je razloge za padec treba iskati na gospodarskem področju, spremenjenih razmerjih moči med državami izvoznicami in pri vedno večji odvisnosti od obnovljivih virov energije," je pojasnil Kračun.

Pritrjuje mu tudi Tomažin in dodaja, da je padec cen kombinacija ohlajanja gospodarstva skupaj z odnosom do Rusije.

Nizka cena nafte slabi proračune držav velikih izvoznic Za vlade držav izvoznic nafte, katerih državni proračuni so močno odvisni od izvoza nafte, morajo cene ostati nad določeno ceno. Cena pod 87 dolarjev za sod državam, kot so Rusija, Venezuela in Savdska Arabija, že povzroča skrbi in slabi njihove proračune.

"Davčni prihodki iz naslova pridobivanja nafte in preostalih energentov predstavljajo kar 45 odstotkov vseh davčnih prihodkov Rusije in vse nižja cena surove nafte bo zagotovo negativno vplivala na rusko gospodarsko rast. Poudariti pa velja, da ima Rusija kar 74 milijard dolarjev rezervnega sklada, katerega namen je ravno blaženje vpliva padca cen surove nafte. Drastičen vpliv na rusko ekonomijo bi tako imel daljši in večji upad cen," pojasnjuje Mazi iz družbe NLB Skladi.

Kračun se strinja, da je v največji godlji prav Rusija, ki ji dodatne težave povzročajo sankcije EU. "Fiskalna politika Rusiji že zdaj predstavlja velik izziv. Ta se kaže v slabljenju njihove valute ter negativnih ocenah finančnih institucij," dodaja Tomažin.

Za Venezuelo bi se morala na primer cena nafte po pisanju ameriške spletnega portala Business Insider podvojiti, da bi lahko ohranila vzdržno fiskalno politiko.

Trend padanja cen bi ogrozil nekatere velesile Če se bo trend padanja cen nafte nadaljeval, bodo te države prisiljene najemati nova posojila za pokrivanje proračunskih primanjkljajev. Rezanje proračunskih izdatkov pa bi bilo za vlade teh držav lahko pogubno. V primeru Rusije in Venezuele bi bila izdaja državnih obveznic namreč precej draga, saj sta v očeh mednarodnih vlagateljev med bolj tveganimi državami.

Problem Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je, da morda ne bo mogla več nadzorovati cen, kot jih je v preteklosti. Članice Opec so v primeru padanja cen v preteklosti preprosto zmanjšale proizvodnjo nafte, zdaj pa zaradi povečane ponudbe ZDA, ki vse več nafte pridobiva iz skrilavcev, to ne bo več tako. Nova tehnologija pridobivanja nafte iz skrilavcev je bistveno pripomogla k višji ponudbi.

"ZDA danes proizvedejo za 65 odstotkov več surove nafte kot pred petimi leti in tako ni presenetljivo, da se je uvoz nafte od vrha v letu 2005 znižal za 3,1 milijona sodčkov na dan," pravi Mazi iz NLB Skladov. Prav tako Savdska Arabija nadaljuje črpanje velikih količin. Tomažin sicer meni, da bo ta ukrep Opec v neki točki vendarle sledil.