Petek, 19. 10. 2018, 16.33
5 let, 5 mesecev
V Sloveniji ob koncu 2017 za 13,7 milijarde evrov tujih naložb
V Sloveniji je bilo ob koncu 2017 za skupno 13,7 milijarde evrov tujih neposrednih naložb, kar je v primerjavi s koncem leta 2016 pomenilo rast za 704 milijone evrov oziroma 5,4 odstotka. V deležu BDP so tuje naložbe pomenile 32 odstotkov, s čimer je Slovenija kljub rasti v zadnjih letih še vedno za 25 odstotnih točk zaostajala za povprečjem v EU.
Kot je razvidno iz danes objavljenega poročila Banke Slovenije Neposredne naložbe, ki vsebuje najnovejše podatke o tujih neposrednih investicijah v Sloveniji in slovenskih neposrednih naložbah v tujini, je bila lanska rast nižja od povprečne letne stopnje povečanja v obdobju od leta 1994 do 2017. Ta je bila pri 11,2 odstotka. Predlanskim je na primer rast dosegla 11,5 odstotka. Med transakcijami je bil lani največji pritok transakcij lastniškega kapitala, ki je dosegel 502,3 milijona evrov. S tem je bil za skoraj polovico manjši kot v 2016, ko je dosegel 938,1 milijona evrov.
Kje je bilo največ tujih naložb
Največ so k povečanju prispevale tuje naložbe v predelovalni dejavnosti, na katero sicer odpade več kot četrtina vseh podjetij v tuji lasti, finančni in zavarovalniški dejavnosti ter dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Skupno so dosegle 314,4 milijona evrov. Transakcije v teh panogah so večinoma pomenile prevzeme s strani tujih vlagateljev, pojasnjuje Banka Slovenije.
Ob tem so tuji lastniki reinvestirali za 340,2 milijona evrov dobičkov, kar je bilo za 206,4 milijona evrov manj kot predlani. Za več kot polovico reinvestiranih dobičkov so zalegla podjetja v avstrijski lasti, na drugi strani pa zaradi odliva iz države izstopajo podjetja v hrvaški lasti (-136,5 milijona evrov), kar je večinoma posledica izgub v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, torej Mercatorja in njegovega lastnika Agrokorja.
Konec 2017 je stanje lastniškega kapitala v okviru tujih neposrednih naložb doseglo 12,3 milijarde evrov, kar je 90,1 odstotka celotne vrednosti neposrednih naložb, preostalih 9,9 odstotka pa so predstavljale neto obveznosti do tujih investitorjev.
Večino (95,8 odstotka) vrednosti lastniškega kapitala tujcev je bilo v družbah, ki ne kotirajo na borzi, ostalo pa v nepremičninah in družbah, ki kotirajo na borzi. Delež družb, ki kotirajo, se je v 2017 zmanjšal s 4,7 odstotka na 1,8 odstotka, kar je posledica preoblikovanja posamičnih delniških družb v družbe z omejeno odgovornostjo in posledičnega umika iz borze.
Na prvem mestu je Avstrija
Med državami, od koder so prihajale naložbe, so prevladovale članice EU, ki so imele konec 2017 skupno 84,3 odstotka vrednosti vseh tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Med njimi je bila najpomembnejša investitorica Avstrija, ki ji je pripadlo 25,6 odstotka vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji oz. nekaj več kot 3,5 milijarde evrov. Stanje avstrijskih naložb se je glede na leto prej zvišalo za 306,9 milijona evrov.
Avstriji je sledil Luksemburg (11,4 odstotka), saj veliko tujih vlagateljev slovenska podjetja prevzema prek družb, ustanovljenih v omenjenem zahodnoevropskem vojvodstvu, ki velja za pomembno finančno središče. V letu 2017 se je vrednost luksemburških naložb povečala za 117,9 milijona evrov in konec leta dosegla skupno vrednost nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov.
Tretja država po vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji je bila Švica (10,4 odstotka). V letu 2017 se je vrednost naložb švicarskih vlagateljev povečala za 44,6 milijona evrov in konec leta dosegla nekaj več kot 1,4 milijarde evrov.
Za prvo trojico so se po izvoru naložb zvrstile Nemčija, Italija in Nizozemska (vse po okoli 1,1 milijarde evrov), vrednost naložb iz Hrvaške pa se je ustavila pri 923 milijonih evrov.
Še vedno smo pod povprečjem EU
Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so lani pomenile malenkost manj kot 32 odstotkov BDP. Kljub rasti naložb v prejšnjih letih (leta 2008 so dosegle 23 odstotkov BDP) je bilo to po navedbah Banke Slovenije še vedno za 25 odstotkov manj od povprečja v EU. Na Češkem in Madžarskem je bila na primer pri 72 oziroma 67 odstotkih BDP, v Nemčiji, ki velja za državo, kjer podjetja veliko vlagajo v tujini, pa na primer le okoli 25 odstotkov BDP.
Podjetja s tujimi lastniki so konec 2017 pomenila 1,5 odstotka vseh slovenskih podjetij, ob neupoštevanju finančnih posrednikov. Donosnost kapitala v njih je bila 8,1 odstotka, pri vseh podjetjih pa osem odstotkov. Podjetja s tujimi lastniki so izplačevala tudi 10,1 odstotka višjo plačo na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Prav tako so podjetja s tujimi lastniki dosegala malenkost višji neto čisti dobiček in občutneje višjo dodano vrednost na zaposlenega (48 tisoč evrov v primerjavi s 40 tisoč evri), so še pojasnili v Banki Slovenije.
Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini je bilo na drugi strani konec leta 2017 pri 5,9 milijarde evrov, kar pomeni 2,9-odstotno povečanje v primerjavi s koncem leta 2016. Med prvimi petimi največjimi državami gostiteljicami slovenskih naložb so bile štiri države z ozemlja nekdanje Jugoslavije (60,8 odstotka skupne vrednosti naložb) ter Rusije. Največ naložb v tujini so imela podjetja iz predelovalne dejavnosti, in sicer približno tretjino vseh naložb v tujini.