SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V OZS in GZS kritični do predlaganih varčevalnih ukrepov vlade

3

termometer

Tako v obrtno-podjetniški kot v gospodarski zbornici Slovenije nasprotujejo predlogu varčevalnih ukrepov vlade. V GZS ocenjujejo, da Slovenije ne bodo peljali iz krize.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nasprotuje dodatnim obremenitvam gospodarstva, ki so predvidene v predlogu varčevalnih ukrepov vlade. Zvišanje davka na finančne in zavarovalne storitve bo povečalo stroške poslovanja, kar bo še poslabšalo konkurenčnost gospodarstva, nesmiselna se jim zdi tudi obdavčitev sladkorja v pijačah.

Na OZS predlagajo, naj se začne obstoječe davke pobirati bolj dosledno "Če hočemo izplavati iz krize, potem ne smemo še dodatno bremeniti gospodarstva," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik OZS Branko Meh. Namesto novih in višjih davkov, ki jih je vlada predstavila v sredo, na OZS predlagajo, naj se začne obstoječe davke pobirati bolj dosledno.

Višja davka na finančne in zavarovalne storitve se bosta prelila v ceno bančnih in zavarovalnih storitev, kar pomeni višje stroške za gospodarstvo. Takšna obdavčitev je tudi v nasprotju s prizadevanji vlade, da bi izboljšala konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva.

OZS: Več naj se naredi na izobraževanju potrošnikov Namesto uvedbe trošarin na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah pa v OZS predlagajo, naj se več naredi na izobraževanju potrošnikov. Ob tem se sprašujejo, ali ne bodo višje cene sladkih brezalkoholnih pijač spodbudile zlasti mlajše populacije k večji porabi alkohola, ki jim bo cenovno dostopnejši.

OZS obenem pozdravlja napoved, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za investicije. "Zdi se nam zelo pomembno, da se investicije namenijo za projekte, ki bodo imeli pozitivne rezultate za gospodarstvo. Pri tem je ključen tudi ustrezen nadzor nad njimi," je dodal Meh.

GZS: Predlagani ukrepi za proračun za leto 2015 novo breme gospodarstvu Ukrepi, ki jih je vlada v sredo napovedala za rebalans državnega proračuna za leto 2015, Slovenije ne bodo peljali iz krize in bodo pomenili nova bremena gospodarstvu, ocenjujejo v GZS. Več investicij ne bo prineslo zagona, če bo vlada hkrati obremenjevala gospodarstvo in ne bo izvedla strukturnih reform, opozarjajo.

"Ne moremo verjeti svojim očem. Kljub večletnemu razvojnemu in zaposlitvenemu krču tudi nova vlada napoveduje nova bremena gospodarstvu. In to le slab teden po tem, ko smo na vrhu slovenskega gospodarstva slišali povsem drugačne obljube," je v sporočilu zapisal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Opozarja, da bo nova vlada, tako kot prejšnje, z obremenjevanjem gospodarstva spet nesorazmerno obremenila delovno aktivne v gospodarstvu, kar lahko še dodatno zaostri razvojni in zaposlitveni krč.

GZS: V javnem sektorju je letos v primerjavi z letom 2008 12.200 zaposlenih več Bruto domači proizvod je še vedno za 7,5 odstotka nižji kot pred krizo, v gospodarstvu je v tem času delo izgubilo 72 tisoč delavcev in v javnem sektorju je letos v primerjavi z letom 2008 po metodologiji, ki vključuje tudi vse pravne osebe, ki manj kot polovico svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami, 12.200 zaposlenih več, navajajo v zbornici.

Višja davka na finančne in zavarovalne storitve bo na koncu v precejšnji meri plačalo gospodarstvo, saj se bosta neposredno prelila v višje stroške bančnih in zavarovalniških storitev, pravijo.

Dodatna obremenitev že "drastično" obremenjenih energetsko intenzivnih podjetij? Zmanjšanje obsega oprostitev iz naslova okoljske dajatve zaradi emisij CO2 bo dodatno obremenilo že "drastično" obremenjena energetsko intenzivna podjetja, opozarjajo in dodajajo, da so mnoga od teh podjetij v tuji lasti, zato bo to tudi negativen signal tujim investitorjem. "Med vsemi davčnimi prihodki in prispevki predstavlja davčni izkupiček iz okoljskih davkov več kot desetodstotni delež, kar je že zdaj največ v EU, po okoljskih dajatvah glede na BDP pa smo s 3,82 odstotka takoj za Dansko na drugem mestu," so zapisali.

Kritični so tudi do tega, da se želi vlada boriti s sivo ekonomijo "z večjo represijo brez hkratnega zmanjšanja obremenitev gospodarstva z nižjimi davčnimi stopnjami".

Uvedba trošarin na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah bo po mnenju GZS dodatno zaostrila razmere v še ne konsolidirani in prestrukturirani industriji pijač, ki je poleg tega še vedno v veliki meri v državni lasti. Zbrane trošarine ne bodo namenjene promociji zdravja, torej je učinek zelo vprašljiv, menijo.

"Povsem razumljivo, da ga takšne poteze spodbudijo k odhodu v tujino" Glede ohranitve četrtega dohodninskega razreda pravijo, da to pomeni ohranitev stroškovne nekonkurenčnosti visoko izobraženega kadra, ki je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti. "Povsem razumljivo, da ga takšne poteze spodbudijo k odhodu v tujino. Tudi odsotnost socialne kapice destimulira način nagrajevanja razvojnih kadrov prek plače," pravijo in dodajajo, da je posledica ohranjanja visoke stopnje socialne uravnilovke beg možganov in zanemarljiv davčni izkupiček iz te skupine obdavčenih oseb.

GZS opozarja, da več investicij – načrtovanih je za 1,5 milijarde evrov investicij – ne bo dovolj za novi razvojni zagon, če vlada hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform. Največjo ceno bodo spet plačali zaposleni v gospodarstvu, opozarjajo.

Po mnenju zbornice je nujno s trajnimi ukrepi bolj skrčiti javno porabo. Sprašujejo se, koliko od obljubljenih 600 milijonov evrov bo vladi res uspelo zbrati s krčenjem porabe, "če pa je slovenska država že do zdaj neodgovorno nadzirala svojo javno porabo" in nato že večkrat prelila breme na gospodarstvo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin