Umeščanje južnega dela trase tretje razvojne osi najmanj konfliktno

Odseki južnega dela tretje razvojne osi bodo umeščeni v prostor najpozneje v prvi polovici prihodnjega leta, kdaj naj bi povezavo zgradili, pa udeleženci okrogle na Otočcu niso želeli ugibati. Vrednost izvedbe projekta je ocenjena na 600 milijonov evrov, strošek izgradnje celotne tretje razvojne osi pa naj bi presegel dve milijardi evrov.

Kot dodaja, je prostorsko umeščanje trase tretje razvojne osi v njenem južnem delu najmanj konfliktno. Tam, kjer je najmanj sporov, bodo cesto tudi najprej gradili. Kot je minister za promet Vlačič povedal na strokovnem posvetu o tretji in tretji A razvojni osi - strategiji priprave in izgradnje v jugovzhodni Sloveniji na Otočcu, je bolj konfliktno umeščanje njenega severnega, najbolj pa njenega vmesnega dela, kjer se ukvarjajo z različnimi željami, kje vse naj bi omenjena cesta potekala.

Drugačen način od dosedanjega financiranja Pri projektu gradnje štiripasovnice tretje razvojne osi, ki naj bi bil po ministrovih besedah dražji od gradnje dosedanjih tovrstnih cest, ki so v kilometrskem povprečju stale 11 milijonov evrov, nameravajo uvesti drugačen način od dosedanjega financiranja, je napovedal. "Načeloma bo šlo za javno-zasebno partnerstvo, za kar obstaja zanimanje, razliko, da bo projekt vzdržen, pa bo morala pokriti država s tako imenovani senčnimi cestninami," je poudaril Vlačič.

Načrti za traso sprejeti do konca leta? Da gre pri tem za pravi način, menijo tudi na ministrstvu za finance, je nadaljeval minister in dodal, da je umeščanje v prostor demokratičen proces, pri katerem morajo upoštevati pripombe. Zaradi navedenega tudi ne želi napovedovati kakšnih rokov, na ministrstvu pa si želijo, da bi bili državni prostorski načrti za traso tretje razvojne osi sprejeti, če bo le mogoče, do konca leta, kar je, kot je menil Vlačič, v primerjavi z drugimi državami zelo hitro.

Upoštevati kar je najbolj pomembno in nujno Da bi postopek tekel hitreje, bodo pri umeščanju ceste upoštevali le to, kar je resnično najbolj pomembno in nujno, da bi jo začeli čim prej graditi, pa Vlačič pričakuje tudi sodelovanje lokalne skupnosti in razlaščenih lastnikov zemljišč.

Rezervni načrt Za hitrejši potek projekta imajo pripravljen tudi rezervni načrt, na zaplete pri gradnji cest pa so bolje pripravljeni, kot so bili v preteklosti, je še povedal Vlačič.

Na okrogli mizi podali tudi grobo oceno stroškov izgradnje

Kot je na okrogli mizi z naslovom Možne poti za uresničitev projekta izgradnje južnega dela tretje razvojne osi, ki sta jo priredila Društvo za ceste jugovzhodne Slovenije in Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, povedal direktor republiške direkcije za ceste Gregor Ficko, je ocena stroška izgradnje hitre ceste od avstrijske do hrvaške meje groba ocena, znesek pa je enak vrednosti približne tretjine programa izgradnje slovenskega avtocestnega križa.

Po njegovih besedah bo šlo za izredno velik organizacijski in finančni zalogaj, večina deležnikov od politike do prebivalcev in gospodarstva pa pričakuje, da bo rok izgradnje tretje razvojne osi za tretjino krajši od gradnje avtocestnega križa, ki je trajala 15 let.

Po prostorski umestitvi ceste se bo treba po Fickovih navedbah začeti pogovarjati o pripravi finančnega načrta projekta, razmisliti pa bo treba tudi o organizaciji njegovega vodenja, saj na direkciji za ceste menijo, da ji način organizacije za del, ki ga pokriva sama, z vidika zagotavljanja denarja in ustreznega inženirskega kadra ne omogoča njegove optimalne izvedbe.

Kako najboljše in najhitreje izpeljati projekt?

Gre za ključna vprašanja, s katerimi se ni še nihče ukvarjal, v kratkem pa se bo treba o njih pogovoriti z najvišjo politiko, ki se bo morala odločiti, kako projekt speljati, je opozoril Ficko.

Kot je dodal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič, pri umeščanju južnega dela omenjene ceste kakšnih večjih težav doslej niso imeli. Ker se je v četrtek začela javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta na njenem odseku od Novega mesta do Malin v Beli krajini, pa upajo, da morebitne pripombe postopka ne bodo zavrle.

Muhič: glede predstavljene trase ne bo veliko pripomb

Okrogle mize se je udeležil tudi župan mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič, ki je pojasnil, da glede predstavljene cestne trase, ki predvideva tudi izgradnjo novomeškega štiripasovnega cestnega obroča, ne pričakujejo veliko pripomb.

Predsednik uprave metliške Kolpe Mirjan Kolovec pa je poudaril, da je cesta tretje razvojne osi, vključno s predorom skozi Gorjance, za belokranjsko gospodarstvo, ki je pozimi večkrat skoraj odrezano od sveta, ključnega pomena.