SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Umar v Ekonomskih izzivih: Nujnost konsolidacije javnih financ

1

termometer

Slovenija je med relativno manj zadolženimi državami območja evra.

Hitrost lanskega povečevanja dolga ter predvidenega v letošnjem in prihodnjem letu pa opozarja na nujnost konsolidacije. Letos še ne bo prišlo do izboljšanja stanja javnih financ, zato bo doseganje njihove stabilnosti do leta 2013 še bolj zahtevna naloga. Tako v publikaciji Ekonomski izzivi 2010 med drugim ugotavljajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ob tem navajajo, da je zato z javnofinančno konsolidacijo treba začeti čim prej, izpeljana pa mora biti tako, da bo omogočila vzdržnost javnih financ. Konsolidacija javnih financ nujna "Konsolidacija javnih financ je nujna zaradi visokega tekočega primanjkljaja in pritiska na izdatke zaradi starajočega se prebivalstva, ki bo v prihodnjih letih začel hitreje naraščati, pa tudi zaradi relativno velikega obsega poroštev države, ki predstavljajo potencialno obveznost in tveganje za hitro povečanje javnega dolga v primeru, da pride do njihove unovčitve," opozarjajo analitiki.

Ukrepe za zniževanje primanjkljaja je treba začeti izvajati čim prej Ukrepe za zniževanje primanjkljaja je treba začeti izvajati čim prej. Predvsem tiste strukturne narave, ki bodo omogočili znižanje primanjkljaja javnih financ na vzdržen način. "Brez tega lahko pride do porušenja drugih makroekonomskih ravnovesij, predvsem se povečuje tveganje inflacije in zaostrovanja pogojev zadolževanja na mednarodnih trgih," izpostavljajo.

Možnosti za povečevanje davčnih obremenitev omejene Na področju prihodkov so možnosti za povečevanje davčnih obremenitev po njihovih navedbah omejene. Znižanje javnofinančnih izdatkov je sicer delno možno doseči z varčevalnimi ukrepi in racionalizacijo. "Širša in konsistentna rešitev za znižanje deleža skupnih izdatkov v bruto domačem proizvodu (BDP) pa je prestrukturiranje izdatkov z izvedbo strukturnih reform, usmerjenih v krepitev vloge razvojnih izdatkov za spodbujanje konkurenčnosti in v zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ," navajajo analitiki.

Ključni dejavnik je spremenjena demografska struktura prebivalstva Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ bodo ključne sistemske prilagoditve sistemov socialne zaščite in ukrepi ekonomskih politik, ki bodo vplivali na dvig potencialne rasti BDP, poudarjajo. Ključni dejavnik, ki bo v srednje- in dolgoročnem obdobju determiniral stanje javnih financ, je spremenjena demografska struktura prebivalstva. "Predvidene prilagoditve sistemov socialne zaščite se morajo izvesti, še preden začnejo izdatki, povezani s staranjem, hitro naraščati," so prepričani analitiki.

Reforme sprejeti čim prej Pokojninska reforma, v prvi fazi sprememba valorizacijskega mehanizma, nato pa čimprejšnja celovita izvedba modernizacije pokojninskega sistema, bo upočasnila rast izdatkov za pokojnine in zagotovila daljše ostajanje v aktivnosti. Dodatno bosta pritisk na rast javnofinančnih izdatkov omilili zdravstvena reforma in reforma sistema dolgotrajne oskrbe. Vse reforme so že predvidene v obeh omenjenih vladnih dokumentih, zato je ključno, da se čim prej sprejmejo ter pravočasno in celovito implementirajo, povzemajo.

S prodajo lastniških deležev države delno do konsolidacije Delni prispevek h konsolidaciji je možen tudi s prodajo lastniških deležev države in boljšim upravljanjem njenega premoženja, menijo analitiki Umarja in dodajajo, da bi morala država odpreti lastništvo podjetij in omogočiti njihovo dokapitalizacijo. "Cilj iz izhodne strategije o znižanju javnega dolga s prodajo državnega premoženja za dve odstotni točki BDP je sicer realen, vendar pa politično in ekonomsko ne nujno tudi lahko dosegljiv cilj," ocenjujejo.

Možnosti za zmanjševanje javnega dolga s prodajo lastniških deležev države omejene Kot pojasnjujejo, so pri zmanjševanju javnega dolga s prodajo lastniških deležev države možnosti v trenutnih razmerah omejene, saj je med podjetji, ki so v neposredni lasti RS, precej takšnih, kjer bo težko doseči politično soglasje o tem, kolikšne deleže prodajati. Precej je tudi podjetij, ki opravljajo javno gospodarsko službo in njihove privatizacije zato ni pričakovati. Poleg tega so med njimi tudi takšna, kjer ni pričakovati interesa investitorjev ali so že v fazi likvidacije, še menijo analitiki Umarja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin