Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Sreda,
30. 3. 2011,
8.49

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Sreda, 30. 3. 2011, 8.49

7 let, 2 meseca

Siva cona črnega dela

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno sosedske pomoči ne omejuje bolj kot zdajšnji, zatrjujejo na pristojnem ministrstvu. Toda javnost se ne pusti prepričati.

Tako kot do zdaj bo tudi nov zakon med izjeme, ki ne štejejo kot delo na črno, uvrščal sosedsko pomoč in delo v lastni režiji, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prepričani so, da novi zakon sosedski pomoči ne prinaša omejitev, temveč le podrobnejšo opredelitev v primerih, ko izvajalec sosedske pomoči tudi sicer opravlja to dejavnost kot pravna ali samozaposlena oseba. Torej, svojega soseda zidarja lahko pokličete na pomoč pri postavljanju strehe, ne pa pri zidarskih delih, četudi za to ne bi prejel plačila. Prav tako vam sosed, ne glede na njegov poklic, ne bo smel pomagati pri zidarskih delih, če ste tudi sami zidar!

Sorodniki si lahko brezplačno pomagajo Kot pomembno novost vročega zakona na ministrstvu izpostavljajo širši seznam sorodnikov, ki si lahko brezplačno pomagajo pri delu v lastni režiji v neomejenem obsegu, ne glede na oddaljenost med njimi in ne glede na to, ali ima kdo izmed njih registrirano dejavnost prav za to vrsto dela. Pomagajo lahko vnuki, pravnuki, prastari starši, stari starši, otroci, bratje, sestre, bratranci, sestrične, tete, strici in vsi njihovi zakonci, kakor tudi tast, tašča, pastorki, mačehe in očimi, so nam našteli na ministrstvu.

Solidarnost in humanitarnost da, a ne za plačilo Prav tako novi zakon po zagotovilih pristojnega ministrstva nima namena omejevati solidarnosti in humanitarnosti, ker bo tudi poslej prav vsakdo lahko opravil brezplačno nujno pomoč, kamor prištevajo vsa dela, namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč. Tudi v tem primeru nista pomembni razdalja in registrirana dejavnost pomagačev in prejemnikov pomoči, toda le, dokler je to delo opravljeno brez plačila.

Kako določiti "določeno bližino bivanja"? Čeprav so zgoraj navedene opredelitve precej natančne, se bo v praksi kaj kmalu lahko zgodilo, da bo prišlo do razlik v tolmačenju razmer in ugotovitev. Pri sosedski pomoči se uporablja merilo "obstoja določene bližine bivanja", ki pa ni natančno določeno. Z razlogom, odgovarjajo na ministrstvu, ker so razdalje med sosedi v Sloveniji zelo različne, od mestnih središč do redko poseljenih zaselkov.

Kdo potem presoja "obstoj določene bližine bivanja"? Inšpektorji, od primera do primera, tako kot že dobro desetletje, od kar je v veljavi in uporabi takšna definicija. V njeno pravilnost jih prepričuje tudi dejstvo, da niso seznanjeni niti z eno pritožbo, da bi inšpektor napačno ocenil bližino bivanja med sosedi.

Zahvala sorodnikom le z delom Še več sive cone lahko nastane pri pomoči sorodnikov. Vse lepo in prav do trenutka, ko bi se sorodniku želeli oddolžiti za pomoč. Če zanj opravite kakšno drugo brezplačno delo, je še vedno vse v redu, a se zatakne, če se mu zahvalite z denarjem, četudi plačila pomagajoči sorodnik ni zahteval.

Z vidika zakona je sporno že, da mu kot zahvalo morda omogočite brezplačno bivanje v svoji prikolici ali počitniški hišici, ali kako drugače omogočite materialno korist, ker potem po črki zakona pomoč ne bi bila več brezplačna. V praksi pa je pričakovati, da bo tovrstno menjavo med sorodniki težko šteti, ugotoviti in dokazati kot plačilo ali materialno korist.

Kdo bo pa preganjal neplačnike? Še dobro, ker bodo tako inšpektorji lahko namenili več časa preganjanju resnično črnega dela. A je vsaj tako pomembno kot preprečiti delo na črno in zagotoviti, da obrtniki in tudi vsi preostali dobijo za svoje dobro delo pošteno plačilo v razumnem roku. Žal nas boleče zgodbe opeharjenih (pod)izvajalcev vedno znova spomnijo, da jo do tega pri nas še nedopustno dolga pot.

Ne spreglejte