"Sindikati lahko krizo tudi še bolj poglobijo"

Tri slovenske sindikalne centrale so za 17. november napovedale demonstracije predvsem proti načinu reševanja krize v Evropi. In prav številne demonstracije, vsesplošne stavke in nemiri so bili v zadnjih letih stalnica predvsem v državah, kjer so že zaprosili za mednarodno finančno pomoč oziroma tam, kjer so se vlade v izogib zaprosilu lotile strogih varčevalnih ukrepov. Tako v zadnjih treh letih pravzaprav ni minil mesec, ko ne bi na ulicah demonstrirali Grki, večkrat so svoje nestrinjanje z ukrepi vlade na ulicah izrazili na Irskem, v Italiji in Španiji. A kljub protestom, ki so jih organizirali sindikati v omenjenih državah, se usmeritev teh vlad po uravnoteženju javnih financ ni spremenila, saj morajo spoštovati zaveze, ki so jih dale tako imenovani evropski trojki. Predvsem v Grčiji, na Irskem in v Španiji so tako močno posegli v plače javnim uslužbencem, znižali pokojnine, znižali prispevke za socialne transferje in uvedli še številne druge nepriljubljene ukrepe. Pri tem se poraja vprašanje, ali so sindikalna gibanja sploh odigrala tisto pravo sindikalistično vlogo oziroma ali so s stalnimi pozivi na ulice, stavkami in demonstracijami, ki so večkrat vodile k spopadu s policijo, svojemu članstvu naredila medvedjo uslugo? Nedolgo tega je grški študent, ki se je sicer udeležil mirnih demonstracij v Atenah, nekako podvomil o takšnem načinu bojevanja proti varčevalnim ukrepom, povedal je: "Ob prvih predlogih grške vlade po prošnji za mednarodno finančno pomoč so bili ukrepi, gledani z današnjega stališča, izjemno blagi. A te so sindikati zavrnili. Minilo je več mesecev, sledili so strožji ukrepi, spet se je zgodila ulica in ukrepi so bili še strožji. Danes pa skoraj ne morejo več nič vzeti. Mislim, da bi se lahko za vse Grke izteklo manj boleče."

Christodoulou: Cilj mladih ni več zaposlitev v javnem sektorju Namestnik generalnega direktorja grške Centralne banke Petros Christodoulou pravi, da se večina prebivalcev Grčije danes že zaveda, da tako, kot je bilo nekoč, nikoli več ne bo. "Mislim, da se je velika večina že sprijaznila s številnimi ukrepi, ki jih je naredila naša vlada. Zagotovo z njimi niso zadovoljni, a so realistični, saj po svoje verjamejo, da se lahko iz krize izkopljemo le še s strogimi varčevalnimi ukrepi in reformami. Po tem, ko je bil prizadet realni sektor, so to občutili tudi zaposleni v javnem sektorju. Kljub temu da je to izjemno boleče, pa lahko opazimo tudi pozitivne učinke. Številni mladi izobraženi ljudje so tako spoznali, da njihov cilj ni, da bi končali študij in se zaposlili v javnem sektorju ter tam dočakali pokoj. Danes se tako mladi bolj kot kadarkoli odločajo za samostojno podjetniško pot. In mislim, da je pozitivno. Vsak mesec je več manjših podjetij in verjamem, da je to tista prava pot. Zagotovo ne bo vsem uspelo, a po drugi strani se je s krizo spremenila miselnost, da lahko vsakomur uspe."

Ayxela: Sindikati lahko krizo tudi še bolj poglobijo Španski evropski poslanec Santiago Fisas Ayxela meni, da sindikati v Španiji vsaj do zdaj niso odigrali tiste pozitivne vloge, ki bi jo morali. "Protest kot oblika sindikalnega boja je sicer legitimen in potreben za vsako demokratično državo. Brez sindikatov namreč ni demokracije. A če je tega preveč, v Španiji so namreč delavci v zadnjih mesecih večkrat protestirali proti ukrepom za izhod iz krize, je to lahko kontraproduktivno. Zagotovo je vloga sindikatov, da se bojujejo za svoje članstvo, za delavce, a le za njihove pravice. Če pa se to sprevrže v politično obračunavanje, kot se velikokrat zgodi, pa to ni dobro. Menim, da bi morali biti sindikati in vlada zavezniki, da bi skupaj rešili krizo. Vse prevečkrat sindikati samo zavračajo predlagane rešitve, svojih pa ne predlagajo. In kar naenkrat je vse težje. Namesto da bi se skupaj spopadli s krizo, imamo notranja nesoglasja, ki jo le še poglabljajo. To ni dobro," pravi evropski poslanec Ayxela, prepričan, da bi se prav v teh težkih časih morala pokazati pozitivna vloga sindikatov. "V španskem primeru tega zagotovo ne moremo reči. S svojo neodgovornostjo, predvsem v luči nerazumevanja, kaj je treba storiti, da bo vsem bolje, lahko naredijo še večjo škodo. Tega pa ne potrebujemo. Še enkrat poudarjam, vse bi se lažje, hitreje in manj boleče za vse lahko rešilo s konstruktivnimi pogajanji."

GZS: Demonstracije so legitimno, a neodgovorno dejanje In kaj o napovedanih demonstracijah pri nas menijo v Gospodarski zbornici Slovenije? Pravijo, da so vsakršne demonstracije sicer legitimno, a v trenutnih razmerah neodgovorno dejanje. Kot pravijo, javni dolg narašča, javna poraba ostaja na ravni, ki je za petino višja kot v obdobju rekordne konjunkture v letih 2007 in 2008. Boniteta Slovenije se zaradi nezaupanja v državo in nesposobnost dogovora o spremembah znižuje, dostop do finančnih sredstev je skrajno omejen in drag, odvisen od akcij slovenske politike in odzivov javnosti. Pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela med socialnimi partnerji še vedno niso končana. Namera demonstracij sindikatov javnega in zasebnega sektorja, ti nasprotujejo zniževanju mase plač v javnem sektorju in predlogu proračuna za leti 2013 in 2014, ki učinke reform že vključuje, je nepotrebno zaostrovanje v povsem nepravem trenutku. V GZS so prepričani, da se organizatorji za 17. november napovedanih demonstracij premalo zavedajo resnosti razmer, v katerih je Slovenija. Izkoristiti demonstracije kot "pogajalski" pritisk na socialne partnerje ima lahko za vse nepopravljive posledice. Nikakor pa ne daje rešitev, ki bi pripomogle h gospodarski rasti in možnostim za ohranjanje delovnih mest, kaj šele k novim, kakovostnim delovnim mestom. Prostor za dialog in konsenz je za pogajalsko mizo.