SiolNET. Posel danes Novice
5,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Rekordni padec evropskega gospodarstva: najslabši rezultati v četrt stoletja

5,01

termometer

Bankrot. Denar.
Gre za daleč največje nazadovanje BDP v območju evra in EU doslej. Foto: Getty Images

Območje evra je v letošnjem drugem četrtletju zabeležilo 12,1-odstoten padec bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa se je gospodarska aktivnost, v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta, skrčila za 11,9 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Gre za največja padca, odkar od leta 1995 vodi to statistiko. 

Svetlana Tikhanovskaya Novice Je to ženska, ki bo zrušila zadnjega evropskega diktatorja? #video

V primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta je bilo krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) v evropskih državah 15-odstotno, v celotni uniji pa 14,4-odstotno.

V prvem četrtletju se je sicer gospodarstvo območja evra glede na trimesečje pred tem skrčilo za 3,6 odstotka in v Uniji za 3,2 odstotka. Letna primerjava kaže na 3,1- oziroma 2,5-odstotno nazadovanje gospodarske aktivnosti, piše STA.

Najhuje je v Španiji

Med državami, za katere je Eurostat že zbral podatke, so med aprilom in koncem junija največji četrtletni padec BDP zabeležili v Španiji (-18,5 odstotka).

Za več kot deset odstotkov se je gospodarstvo skrčilo še na Portugalskem (-14,1 odstotka), v Franciji (-13,8 odstotka), Italiji (-12,4 odstotka), Belgiji (-12,2 odstotka), Avstriji (-10,7 odstotka) in Nemčiji (-10,1 odstotka). Najmanjši padec so imeli v Litvi (-5,1 odstotka). Kot so danes še zapisali evropski statistiki, gre za daleč največje nazadovanje BDP v območju evra in EU doslej.

Podatkov za Slovenijo medtem še ni. Statistični urad RS (Surs) jih bo objavil 31. avgusta.

Slovenski proračun v šestih mesecih z 1,9 milijarde evrov primanjkljaja
Učinki epidemije covida-19 se močno poznajo tudi na slovenskem državnem proračunu. Prihodki so v polletju znašali približno 4,302 milijarde evrov, kar je za 15,5 odstotka manj kot v lanskem polletju. Odhodki so se medtem povečali za 27,7 odstotka na 6,218 milijarde evrov. Proračun je tako izkazal 1,916 milijarde evrov primanjkljaja.

Slovenija julija na letni ravni z 0,3-odstotno inflacijo

Po podatkih državnega statističnega urada so se cene storitev v tem obdobju zvišale za 2,1 odstotka, cene blaga pa znižale za 0,8 odstotka. Na mesečni ravni so statistiki predvsem zaradi znižanja cen oblačil in obutve zabeležili 0,1-odstotno deflacijo.

Največji vpliv na dvig cen na letni ravni so imele podražitve hrane (za 0,5 odstotne točke). Cene sadja so se v povprečju dvignile za 16,2 odstotka ter cene mesa za 6,3 odstotka, je danes objavil statistični urad. Z 0,3 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi podražitve v skupini raznovrstno blago in storitve (cene zavarovanj so se zvišale za 5,4 odstotka).

ZDA, Koronavirus, New York Posel danes ZDA z največjim padcem gospodarske rasti v zgodovini

Cene naftnih derivatov so bile nižje za eno odstotno točko

Gorivo dizel bencin bencinska črpalka Foto: Metka Prezelj Goriva in maziva za osebna vozila so se julija v primerjavi z julijem lani v povprečju pocenila za 20,3 odstotka, tekoča goriva pa za 14,2 odstotka. V primerjavi s prejšnjim mesecem so bile cene julija v povprečju za 0,1 odstotka nižje. Največji vpliv so imele poletne razprodaje oblačil in obutve (za -0,8 odstotne točke). Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,3 odstotka, obutev pa za 8,1 odstotka.

Na mesečni ravni so na gibanje cen z 0,4 odstotne točke vplivale tudi višje cene počitniških paketov; v povprečju so se te zvišale za 10,2 odstotka. Še 0,1 odstotne točke vpliva so imele podražitve tekočih goriv in nastanitvenih storitev. V enem mesecu so se tekoča goriva v povprečju podražila za 10,5 odstotka, nastanitvene storitve pa za 4,3 odstotka. Ostale julijske podražitve so imele 0,1 odstotne točke vpliva so mesečno deflacijo, poroča STA.

Nemčija Posel danes Nemški BDP v drugem četrtletju upadel za 10,1 odstotka

Blago se je v letu dni pocenilo za 1,6 odstotka

Kot so še zapisali na statističnem uradu, je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, julija negativna, in sicer -0,3-odstotna (julija 2019 je bila dvoodstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,8-odstotna (v istem obdobju lani 1,8-odstotna). Tudi mesečna rast cen je bila negativna, in sicer -0,2-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 1,6 odstotka. V povprečju se je pocenilo blago vseh kategorij (blago dnevne porabe za 1,9 odstotka, poltrajno blago za 0,9 odstotka in trajno blago za 0,8 odstotka). Storitve pa so se podražile za 1,8 odstotka.

Letna stopnja inflacije v državah članicah ekonomske in monetarne unije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 0,3-odstotna (maja je bila 0,1-odstotna). V državah članicah EU je bila 0,8-odstotna (maja je bila 0,6-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (-2,2-odstotna), najvišja na Poljskem (3,8-odstotna). V Sloveniji je bila -0,8-odstotna, so zapisali statistiki, še navaja STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin