Novogradnje se prodajajo, a le za pravo (nizko) ceno

Pokazatelj, da se tudi v negotovih časih najdejo kupci za stanovanja v prestolnici, je veliko zanimanje za stanovanja v soseski Zeleni gaj, ki jo je zgradil republiški stanovanjski sklad. Ponudbo za nakup je oddalo kar 290 interesentov za skupno 342 stanovanj. Kupci očitno čakajo na svojo priložnost, vse pa je, kot kaže, odvisno od cene. Cena za kvadratni meter v omenjeni soseski namreč znaša okoli dva tisoč evrov, brez upoštevanja parkirnega mesta.

Nova stanovanja, ki so dejansko stara, se ne prodajajo Na trgu je sicer še vedno kar nekaj novogradenj, a se kljub drastičnemu znižanju cen še vedno neuspešno prodajajo. "Moramo se zavedati, da je v Ljubljani dejansko novih stanovanj, ki so zasnovana po najnovejših standardih, relativno malo. Na trgu ostajajo bolj ali manj propadli projekti, ki so bili zasnovani pred petimi ali šestimi leti in jih trg ne sprejema," pravi Frano Toš iz Interdoma. Dodaja, da kljub nenehnim napovedim, da bodo cene še padale, obstaja segment kupcev, ki so za sodobne in funkcionalne nepremičnine pripravljeni odšteti okoli tri tisoč evrov za kvadratni meter. "Samo za primer: v nekaj mesecih smo prodali več kot deset novih hiš v Ljubljani. To pomeni, da interes obstaja, a da ti kupci ne najdejo nepremičnine po svojih željah."

Trg bi razgrabil novogradnje po 2500 evrov Vlado Petek iz družbe Svet nepremičnine pravi, da je cena stanovanj, ki jih je zgradil stanovanjski sklad, primerna. "To bi lahko pomenilo odraz neke nove cene novogradenj v prihodnosti. Ne sicer takšne, menim, da bi, če bi investitor na trgu ponudil stanovanja, katerih cena za kvadratni meter bi se gibala okoli 2.500 evrov, trg ta razgrabil." Trenutno sta na trgu dva večja projekta, ki sta zasnovana po najnovejših modernih standardih, kjer pa se cene za kvadratni meter gibljejo od 2.800 evrov.

Novogradenj bo vse manj Od izbruha finančne in gospodarske krize se je v prestolnici pojavilo le nekaj večjih stanovanjskih projektov, v prihodnosti pa jih bo še manj. Statistični podatki namreč kažejo, da je bilo še leta 2007 izdanih 2.200 gradbenih dovoljenj za stanovanjske enote, lani, na primer, pa samo slabih 600. "V Sloveniji je velika težava birokratizacija, saj od priprave projekta do končne izvedbe preteče povprečno vsaj pet let. Prav zaradi tega in dejstva, da se bo v prihodnje bistveno premalo gradilo, se lahko spet zgodi, da bo ponudba novih gradenj bistveno manjša od povpraševanja," pravi Vlado Petek.

Kaj to pomeni za ceno? Ali bi se zaradi pomanjkanja to lahko odrazilo v višjih cenah naprej novogradenj, nato pa tudi rabljenih stanovanj? Toš je v napovedih previden. "Da bi cene nepremičnin spet začele rasti, se mora ujeti več dejavnikov. BDP bi moral zmerno rasti in brezposelnost bi se morala opazneje zmanjševati. Šele potem bi se začela krepiti kupna moč, ob prej naštetih predpostavkah bi moralo miniti nekaj časa, da bi se ljudje znebili strahu pred izgubo zaposlitve. Šele takrat bi se to odrazilo na morebitnih višjih cenah nepremičnin. V nekaterih segmentih prej, v drugih pozneje. Na primer nepremičninam v bližini središča mesta bi se v takšnih okoliščinah cene naprej zvišale," pravi Toš.