V ponedeljek se je končal prvi krog dokapitalizacije Nove KBM, v kateri so obstoječi delničarji izkoristili predkupno pravico in vplačali za dobrih 64 milijonov evrov novih delnic.
V drugem krogu je tako institucionalnim in malim delničarjem na voljo le za 40 milijonov evrov delnic.
Država bo predvidoma ohranila večinski delež
To tudi pomeni, da bo slovenska vlada skupaj s Kadom in Sodom predvidoma ohranila 51-odstotni delež v drugi največji slovenski banki, čeprav je prav dokapitalizacija NKBM znova razdelila slovensko politiko. Državi namreč zaradi vse bolj prazne proračunske malhe ni uspelo zagotoviti sredstev za dokapitalizacijo, zato je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pod vodstvom Dagmar Komar uveljavljala predkupno pravico in prek treh državnih podjetij v zadnjem hipu s 47,5 milijona evrov dokapitalizirala mariborsko banko. Po neuradnih informacijah je Eles vplačal 7,5 milijona evrov, Pošta Slovenija in GEN Energija pa vsak po 20 milijonov evrov. Delnice naj bi kupovala tudi druga državna podjetja, vendar seznam kupcev še ni dostopen. Prav tako še ni znano, koliko izmed 95.000 malih delničarjev je izkoristilo predkupno pravico in vpisalo nove delnice.
V NKBM so ceno nove delnice, s katerimi se bo po prvomajskih praznikih začelo trgovati na borzi v Varšavi, določili pri osmih evrih.
Križanič: V drugi polovici leta pričakujem zmanjšanje državnega deleža
Finančni minister Franc Križanič je včeraj sicer dejal, da že v drugi polovici leta pričakuje zmanjšanje državnega deleža v NKBM. Na ministrstvu so po njegovih zagotovilih že napisali strategijo razvoja finančnega sektorja. Strategijo naj bi že jutri obravnavala tudi vlada.
Banka se bo okrepila z dobrimi sto milijoni evrov
Drugi krog dokapitalizacije NKBM se začenja danes, ko bodo preostale delnice do 26. aprila lahko vplačali še institucionalni in tudi mali vlagatelji brez predkupne pravice. Banka se tako namerava okrepiti z dobrimi sto milijoni evrov, ki jih bo po besedah uprave porabila za še intenzivnejšo rast Skupine NKBM in s tem utrjevanje tržnega položaja doma in v tujini. Del sredstev bodo namenili tudi za izpolnjevanje novih ostrejših pravil glede kapitalske ustreznosti bank (Basel III), ki jih zahteva Bruselj.
1
